Barvno usklajeni zvezki, tablice za zapiske, obeski na torbah in modni navdih s TikToka bodo tudi letos del šolskega vsakdana. Toda največja sprememba ne bo vidna na hodniku. V učilnico prihaja sošolka, ki nikoli ne pozabi domače naloge, odgovori v nekaj sekundah in ima skoraj vedno pripravljeno razlago. Težava? Včasih samozavestno pove tudi kaj popolnoma napačnega.
View this post on Instagram
Če bi morali začetek novega šolskega leta opisati skozi trende, bi bil seznam letos precej pisan. Na torbah bodo viseli obeski in plišaste igračke, na mizah bodo pristali skrbno izbrani zvezki, barvni označevalci in tablice, po družbenih omrežjih pa bodo še naprej krožili posnetki popolnih učnih rutin. Nekdo bo prisegal na studymaxxing (konstantno izboljševanje učnih navad in iskanje načinov za čim učinkovitejše učenje), drugi na estetiko urejenih zapiskov, tretji na torbico, ki mora biti očitno skoraj tako pomembna kot njena vsebina.
Toda največji letošnji trend ni nova barva peresnice. V manjši anketi med 34 mladimi je kar 22 sodelujočih med največje trende na šolskih hodnikih uvrstilo uporabo umetne inteligence pri učenju. Popolno urejene in barvno usklajene zapiske jih je izbralo šest, obeske in plišaste igračke na torbah pet, rabljeno modo in studymaxxing pa po dva. Ker je bilo mogoče izbrati več odgovorov, podatki niso klasično tekmovanje med trendi, jasno pa pokažejo, kam se premika šolski vsakdan. Največja novost namreč ne nosi superg, ne išče učilnice in se ne pritožuje nad urnikom – ime ji je AI (umetna inteligenca).
Od lepih zapiskov do vprašanja: "ChatGPT, mi razložiš to snov?"
Šolski trendi so bili nekoč povezani predvsem z oblačili, glasbo, pričeskami in vprašanjem, kdo ima najboljšo torbo, danes pa se vse bolj selijo na zaslone. Sodelujoči v anketi omenjajo tablice z estetsko dovršenimi zapiski, modne stile s TikToka, obeske na torbah in potrebščine, usklajene do zadnjega označevalca. Nekdo je vse skupaj povzel precej neposredno: "Ma vse je trend, če hočeš."
Med odgovori se je kljub temu najpogosteje ponavljala umetna inteligenca. "Vse več uporabe AI," opaža eden od sodelujočih, drugi dodaja, da velik del šolskega vsakdana predstavljajo umetna inteligenca in telefoni, tretja pa priznava, da ji takšen razvoj ni všeč. AI torej ni več samo tema tehnoloških konferenc, ampak postaja del vsakdanjega šolskega življenja.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 73 odstotkov mladih. Mednje sodijo ChatGPT, Copilot, Gemini, DeepL in druga orodja, ki ustvarjajo ali obdelujejo besedila, prevode in vizualne vsebine. Med vsemi prebivalci je takšna orodja uporabljalo 38 odstotkov, kar je precej več kot leto prej. Umetna inteligenca zato morda ne sedi zares v zadnji klopi, je pa zelo verjetno odprta v enem od zavihkov.
Kaj mladi z umetno inteligenco sploh počnejo?
Predstavljajmo si običajen šolski večer. Ob sedmih se zdi, da je do naslednjega dne še dovolj časa, ob osmih čaka matematika, ob devetih predstavitev pri zgodovini, ob desetih pa se dijak spomni še na knjigo za slovenščino. Nekoč bi sledila panika in klic sošolcu, danes pa marsikdo odpre pogovorno orodje ter napiše: "Na kratko mi razloži knjigo", "Reši mi matematično nalogo" ali celo "Napiši predstavitev tako, da ne bo videti, kot da jo je napisala umetna inteligenca". Prav zadnji ukaz dobro pokaže, kje se začne težava.
AI je mogoče uporabljati za razlago učne snovi, pripravo povzetkov, prevajanje, iskanje idej, preverjanje slovnice, izdelavo vprašanj za ponavljanje in organizacijo učenja. Ameriška raziskava z naslovom Kako najstniki uporabljajo in gledajo na AI centra Pew Research Center iz leta 2026 je pokazala, da je skoraj polovica mladostnikov pogovorna orodja uporabila za raziskovanje določene teme, 43 odstotkov za pomoč pri matematičnih nalogah, 35 odstotkov pa za urejanje lastnega besedila. Podatki veljajo za ameriške mladostnike, vendar pokažejo, kako raznolika je lahko uporaba.
Umetna inteligenca je lahko zasebni inštruktor, pomočnik pri učenju jezika ali sogovornik, ki isto razlago potrpežljivo ponovi tudi petič. Dijaku lahko težjo nalogo razdeli na manjše korake, mu pomaga oblikovati izhodišča za seminarsko nalogo ali pripravi vprašanja za ponavljanje. Toda med "mi lahko razložiš?" in "naredi namesto mene" je velika razlika: prva možnost pomaga pri učenju, druga predvsem pri tem, da je naloga pravočasno oddana.
Ko je naloga odlična, dijak pa ne ve, kaj v njej piše
Umetna inteligenca odgovarja hitro, samozavestno in pogosto v lepo oblikovanih odstavkih, vendar dober videz še ni dokaz pravilnosti. Orodje si lahko izmisli podatek, napačno razloži zgodovinski dogodek, pomeša osebe, navede neobstoječ vir ali ponudi matematični postopek, ki se zdi smiseln, a vodi do napačnega rezultata. Če bi bil AI človek, bi bil tisti sošolec, ki vedno dvigne roko. Tudi kadar nima pojma.
Raziskava Najstniki, ki uporabljajo AI za šolske naloge opuščajo kritično razmišljanje organizacije Common Sense Media iz avgusta 2026 je pokazala, da 70 odstotkov sodelujočih najstnikov AI uporablja za šolsko delo, del uporabnikov pa orodju prepusti tudi razmišljanje, ki bi ga morali opraviti sami. Če umetna inteligenca sestavi argument, napiše uvod, popravi jezik, oblikuje zaključek in doda naslov, se na koncu upravičeno zastavlja vprašanje, kateri del naloge je pravzaprav naredil učenec.
Učenje namreč ni samo oddajanje končnih odgovorov, temveč tudi pisanje, razumevanje, povezovanje informacij, preverjanje virov in reševanje problemov. Če AI namesto učenca prebere, povzame in napiše vse, je učinek nekoliko podoben temu, da bi nekdo drug hodil v fitnes, učenec pa bi pričakoval mišice. Tehnologija lahko prihrani čas, ne more pa namesto njega natrenirati razmišljanja.
Kaj pa profesorji: sovražnik številka ena ali novi pripomoček?
Pogled učiteljev na umetno inteligenco ni enoten. Nekateri v njej vidijo orodje za pripravo gradiv, vprašanj in razlag, prilagojenih različnim učencem, drugi se bojijo nalog brez razumevanja, vse bolj podobnih besedil in težav pri ugotavljanju, kdo je delo dejansko opravil. Če profesor prejme 25 seminarskih nalog, v katerih se vsak drugi odstavek začne z "v današnjem hitro spreminjajočem se svetu", mu verjetno ni treba biti digitalni forenzik, da postane nekoliko sumničav.
V raziskavi o mnenju ameriških učiteljev v povezavi z učinki AI na izobraževanje, ki jo je pripravila organizacija Pew Research Center iz leta 2024, je približno četrtina javnih v osnovnošolskih in srednješolskih ameriških učiteljev menila, da orodja AI v osnovnem in srednješolskem izobraževanju povzročajo več škode kot koristi. Ugotovitev ne moremo samodejno prenesti na slovenske učitelje, kažejo pa, da so pomisleki v šolskem prostoru razumljivi.
Z umetno inteligenco se vse bolj ukvarja tudi slovenski izobraževalni prostor. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med prednostnimi temami strokovnega usposabljanja za šolsko leto 2026/2027 izpostavlja sodobne učne tehnologije, digitalne kompetence in razumevanje sprememb, ki jih AI prinaša v izobraževanje ter prihodnje poklice. Evropska komisija je leta 2026 posodobila smernice o etični uporabi umetne inteligence in podatkov pri poučevanju, pri čemer poudarja tudi zasebnost, varnost, odgovornost in jasna pravila uporabe.
Šole niso izginile, ko so se pojavili kalkulatorji, morale pa so določiti, kdaj jih je dovoljeno uporabljati in kdaj mora učenec račun še vedno rešiti sam. Pri umetni inteligenci bo zgodba verjetno podobna, le da kalkulator praviloma ni napisal še pesmi o reševanju enačbe.
Tudi umetna inteligenca nima pravice vedeti vsega o tebi
Ob razpravah o prepisovanju pogosto ostane v ozadju vprašanje zasebnosti. Mladi v pogovorna orodja kopirajo naloge, šolska gradiva, elektronska sporočila in osebne zgodbe, pri tem pa lahko nehote razkrijejo svoje ime, podatke o sošolcih, zdravstvene informacije, domači naslov ali druge občutljive podrobnosti. Umetna inteligenca vendarle ni dnevnik, zaklenjen v predalu.
Pred uporabo je zato pomembno preveriti pravila orodja, starostne pogoje in navodila šole. V pogovore ne sodijo gesla, zasebne fotografije, zdravstvena dokumentacija in osebni podatki drugih ljudi. AI prav tako ne bi smel postati nadomestek za prijatelja, starša, učitelja ali strokovnjaka, kadar je nekdo v stiski. Pomaga lahko oblikovati vprašanje, ne more pa prevzeti odgovornosti in ponuditi človeškega odnosa.
Že prej omenjena raziskava organizacije Common Sense Media je prav tako pokazala, da se veliko mladih z umetno inteligenco srečuje brez jasnih usmeritev. Le dobra četrtina sodelujočih najstnikov je povedala, da se je učitelj z njimi pogovarjal o tem, kaj AI sploh je in kako deluje. Tehnologija torej v šole vstopa hitreje kot pravila, vendar odgovornosti ni mogoče preložiti samo na mlade, če jim ob zmogljivem orodju nihče ni dal navodil za uporabo.
Kako AI uporabljati pametno? Kot pomočnika, ne kot nadomestno različico sebe
Najbolj uporabno pravilo je preprosto: AI naj pomaga razumeti nalogo, ne pa na skrivaj postati njen avtor. Namesto ukaza "Napiši mi esej o podnebnih spremembah" ga lahko učenec prosi za tri možne argumente. Namesto "Reši matematično nalogo" lahko zahteva razlago prvega koraka in poskusi nadaljevati sam, pri referatu pa naj orodje preveri jasnost njegovih argumentov, ne pa napiše vsega v njegovem imenu.
Takšna uporaba pomeni, da AI postane učni partner. Pomaga lahko pripraviti vprašanja pred testom, sestaviti načrt učenja, poenostaviti težjo razlago ali opozoriti, kje v besedilu manjka povezava. Lahko prevzame tudi vlogo strogega profesorja in učenca izpraša, pri tem pa ne bo užaljen, če mu po tretjem vprašanju sporoči, da potrebuje petminutni odmor. Odgovore je vseeno treba preveriti v učbeniku, pri učitelju ali v zanesljivih virih, upoštevati pa je treba tudi šolska pravila o samostojnem delu. Če si je učenec pri nalogi pomagal z umetno inteligenco, mora znati pojasniti, pri katerem delu in kako. Če svojega referata brez telefona ne zna razložiti, težava najbrž ni v tem, da profesor postavlja preveč vprašanj.
Nova sošolka je že tukaj. Vprašanje je samo, kako se z njo spoprijateljiti
Obeski bodo še naprej viseli na torbah, zvezki bodo bolj ali manj barvno usklajeni, TikTok pa bo določal, katera peresnica je nujna, dokler je naslednji teden ne bo zamenjala druga. Umetna inteligenca pa medtem zagotovo ni le trend, ki ga bomo po enem šolskem letu pospravili v omaro. Postaja del načina, kako mladi iščejo informacije, pišejo, prevajajo, ustvarjajo in razmišljajo o šolskih obveznostih.
Novi sošolec je torej že v razredu, toda svinčnik mora ostati v rokah učenca. Umetna inteligenca morda nikoli ne bo pozabila domače naloge, med testom pa še vedno ne bo sedela v šolski klopi ...
