Marijana Podhraški | 19. 8. 2022, 20:00
Zakaj obiskati slovenski Računalniški muzej, kjer je na ogled tudi SLAVNI "osamosvojitveni" strežnik
Če vas le kanček zanima, kako smo napisali prvo elektronsko sporočilo ali pa želite obuditi spomin na prvo slovensko spletno stran, po kateri smo nekoč brskali, se odpravite v ljubljansko Šiško, kjer lahko vstopite v svet digitalne dediščine naše države. In kako se je vse skupaj začelo?
Kdaj se je v Sloveniji začel razvoj sodobne tehnologije in kako je ta potekal? Vse to razkrije sprehod skozi prostore stalne razstave Računalniškega muzeja v Šiški v Ljubljani, kjer lahko preizkusite tudi marsikateri že dolgo pozabljeni slovenski računalniški program.
Dobro je predvsem vedeti, da muzej nikakor ni namenjen le računalničarjem, ampak tudi vsem tistim, ki zgodovine računalnikov ne poznajo.
Malo starejše obiskovalce razstavljeni eksponati vrnejo v preteklost in spomnijo na čase, ko smo se z računalniki šele začeli srečevati. Ko ti ne po obliki in ne po teži še niso bili prirejeni za nošenje v nahrbtnikih in torbicah ter za delo zunaj doma ali pisarne ...
Veliko več kot "stari špili"
Četudi boste morda kdaj pred muzejskim vhodom opazili množico mladostnikov, ki so sem prišli zaradi navdušenja nad računalniškimi igricami iz preteklih časov, je muzejska vloga vse prej kot zgolj zbirališče igričarjev.
Obiskovalci letos odprtega Računalniškega muzeja si lahko v bližini kulturnega urbanega središča Kino Šiška (na Celovški 111) pobliže ogledajo več sto razstavljenih primerkov nekdanjega Kiberpipinega računalniškega muzeja, ki je bilo nekakšno prvo stičišče navdušencev nad sodobnimi tehnologijami pri nas.
Poleg njih je tu na ogled več kot šest tisoč dodatnih eksponatov, ki so odigrali ključno vlogo pri spreminjanju družbe iz analogne v digitalno.
Kot pove naš vodja po razstavi Marko Štamcar, sicer vodja laboratorija v muzeju, si muzejska ekipa v prvi vrsti prizadeva za ohranjanje naše bogate in pomembne računalniške zgodovine.
A poleg tega opravljajo tudi številne druge dejavnosti, od evidentiranja in arhiviranja programske opreme posebnega pomena za Slovenijo do raziskave začetkov računalništva v Sloveniji, izobraževanja in promocije prostovoljstva.
Marko Štamcar, podpredsednik Računalniškega muzeja.
Tehnološka nostalgija je zagotovljena
V prostoru je na ogled izjemno zanimiva interaktivna razstava starih računalnikov, ki poganjajo tudi nekaj originalne stare slovenske programske opreme. Tu vas čaka ponovno srečanje s prvimi hišnimi računalniki ZX spectrum in commodore 64, pa tudi specializirani industrijski računalnik in nekaj drugih retro tehničnih poslastic.
Ker so računalniki brez programske opreme en kup železa in plastike, v muzeju poleg strojne opreme zbirajo tudi programe, izvorno kodo in celo spletna mesta posebnega pomena.
Ob nalaganju programov in prvih računalniških iger bodo mnogi podoživeli trenutke mladostniškega spletanja zvez z danes nepogrešljivim članom gospodinjstva, v tistih časih pa zelo redko dobrino.
Tisti, ki so odraščali v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, bodo gotovo prepoznali nekatere od "škatel", na katerih smo besede prvič pretvorili v digitalni zapis in stroju dali ukaz.
Brez dvoma pa se bodo čustva prebudila tudi ob nepogrešljivem zvoku modema, ki poskuša vzpostaviti internetno povezavo in daje vsem okrog nas vedeti, da bomo "srfali" po medmrežju.
Računalniški muzej nas spomni, da pot do današnjih dodelanih pametnih telefonov ni bila samoumevna.
Del stalne zbirke je tudi prav poseben eksponat
Del muzejske zbirke je tudi sloviti Arnesov Stenar - eden najbolj znanih slovenskih internetnih strežnikov iz 90. let prejšnjega stoletja. In ravno prek strežniškega sistema Stenar (računalnik MicroVAX znamke DEC), ki je bil v prostorih Instituta Jožef Stefan, je v prvih šestih letih po osamosvojitvi Slovenije potekala vsa elektronska komunikacija za izobraževanje, raziskovanje, kulturo in državno upravo.
Znamenitega Stenarja so uporabljali tudi nekateri slovenski novinarji, ki so poročali za tuje časopise in radijske postaje, za pošiljanje sporočil v svet pa ga je uporabljala tudi Slovenska tiskovna agencija.
Stenar (levo) je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, da bi povezoval Slovenijo s svetom in omogočal nemoten pretok informacij.
V devetdesetih letih so s Stenarjem odraščale tudi prve generacije starih in mladih navdušencev in navdušenk interneta. Upokojil se je leta 1997.
Na njem je lahko gostovalo do 11 tisoč uporabnikov, poleg tega pa je bil tudi dom javno dostopnih datotečnih strežnikov.
Vsi, ki si želite pobliže spoznati posamezne računalniške razstavne predmete iz preteklosti, lahko sledite Računalniškemu muzeju tudi na družbenih omrežjih, kjer jih redno predstavljajo.
Muzej je odprt ob četrtkih in petkih med 15h in 21h in ob sobotah od 9h do 15h.
