Naša novinarka je obiskala ljubljansko gostilno, ki jo Tripadvisor uvršča na ZADNJE mesto: upravičena ocena ali ne?

Ljubljanska Ježica slovi po turističnem kampu in resortu za avtodomarje. Gre za edini kamp znotraj območja prestolnice. V bližini je reka Sava, počitnikarjem pa je na voljo tudi bazen.

Do centra mesta se lahko zapeljete s kar nekaj bližnjimi avtobusnimi linijami, za bolj aktivne je na voljo tudi urejena kolesarska steza. A tistim, ki tam dopustujejo, se prav zares ni treba nikamor odpraviti. V senci visokih dreves lahko brezskrbno uživajo počitniške dni in se naužijejo svežega primestnega zraka.

Dodana vrednost za goste resorta je "domača gostilna". Gostilna in taverna Štern. Če se dopustniki kljub zalogam hrane, nakopičenim v avtodomu, odločijo za obed zunaj."

Pritožbe v različnih jezikih

Na svoji spletni strani in Facebooku se gostilna pohvali z več kot 100-letno tradicijo. Izpostavljajo domačnost hrane, izbor odličnih vin in gostoljubnost postrežbe. Navajajo še, da gostišče sprejema manjše ali večje skupine ter da imajo veliko parkirišče in vrt.

A v preteklih letih – vsaj sodeč po ocenah na Tripadvisorju – restavracija gostom ni bila preveč všeč.

Od 13 ocen, kolikor so jih dobili od angleško, nemško in italijansko govorečih obiskovalcev, jih je bilo:

• pet označenih kot povprečno,
• tri kot nezadostno oziroma slabo ter
• pet kot grozno.

Zaradi tega Gostilna in taverna Štern trenutno zaseda 545. mesto med 545 ocenjenimi ljubljanskimi restavracijami.

Morsko vzdušje z balkansko-mehiškim pridihom

Ko se znajdem na Ježici, me tabla, na kateri je oznaka za kamp, usmeri do gostilne, ki zaseda osrednjo pozicijo. Urejena je kot morska taverna. Črtaste poletne tende in eksotične palme avtodomarje in obiskovalce bazena odkrito vabijo k morski avanturi na obrobju glavnega mesta ...

Ko vidim, da na jedilnem listu prevladuje morska hrana, me to niti malo ne preseneti. A vmes zasledim tudi "balkanske specialitete", med njimi znamenite čevapčiče, po drugi strani pa imajo še mehiške taquittose. Ti so mi najprej uganka, dokler ne dvignem pogleda in ponovno uzrem palme. Saj res ... na "plaži" smo.

"Na treh straneh jedilnega lista je morskim jedem namenjena ena stran, ob njih pa so tu še dunajski zrezek, ocvrt sir, slastna krilca, špageti bolognese in nekaj različnih solat. Za sladico lahko sladokusci izbirajo med ... No, na voljo imajo le prekmursko gibanico."

Pa začnimo ...

V njihovo morsko zgodbo se ujamem tudi sama. Odločitev je padla. "Pa naj bodo kalamari na žaru," odgovorim na vprašanje mlade in izjemno prijazne natakarice. "Bi za prilogo pomfri ali krompir z blitvo," še z nasmehom vpraša in kot pravi, se ji zdi moja izbira blitve dobra.

Na velikem vrtu sem edina gostja, in zdaj prvič pomislim na ocene s Tripadvisorja. Upam, da ne držijo, na srečo nobena ni omenjala kakšnih prebavnih motenj, se tolažim.

Po večini so tujci hrano na spletni strani opisovali kot mastno in neokusno ter postreženo z veliko mero neprijaznosti in arogance. To, da ocene glede postrežbe ne držijo, mi je zaenkrat v veliko olajšanje.

Krožnik, ki si ga zapomniš

Čez približno dvajset minut ali več se pri mizi pojavi druga natakarica (ker sem jo že prej slišala, ko je za šankom dajala navodila mlajšima dvema, sklepam, da je vodja ali morda celo lastnica). V roki drži velikansko porcijo lignjev in priznam, da v življenju  – vsaj na krožniku  – še nisem videla večjih. Naj na tem mestu tudi povem, da sem drugače velika ljubiteljica morske hrane. Ta je pravzaprav na vrhu moje prehrane, nekaj let sem živela v Grčiji (atensko pristanišče Piraeus, ki je znano po najboljših morskih tavernah, vključno z vikend pobegi na bližnje grške otoke), tudi drugače se veliko mudim po morskih gostilnah na Jadranski obali.

Malce me je strah zarezati v njih, ker težko verjamem, da so takšni orjaki lahko dobro pečeni ...

Za začetek zato poskusim krompir in blitvo. Oboje je hladno, neslano. Precej nenavadno se mi zdi, da so ob blitvi postregli pečen in ne kuhanega krompirja, kot sem bila do zdaj vajena. Ker je vse bolj brez okusa, ne morem dokončno zaključiti, ali gre za blitvo ali odmrznjeno špinačo (čeprav se vedno bolj nagibam k slednjemu).

"Moja pričakovanja glede kalamarov so na lestvici padla še vsaj za pet mest, zdaj me že tudi rahlo skrbi."

Ob tem se spomnim nasvetov nekaterih priljubljenih televizijskih kuharjev, da se morske hrane nikoli ne jé v notranjosti države, razen v primeru, da gre za gostilno, ki slovi po dobri morski hrani.

Zdaj je že prepozno ...

Opogumim se in zarežem v morskega mehkužca.

"Roka zadrhti, prijem vilice in noža je okrepljen, zveni kot rezanje v trdo, debelo kožo."

Gumijasta tekstura je precej surova in skoraj brez okusa, nekateri lignji so v notranjosti že tudi nekoliko "osiveli". Hitro mi je jasno, da je "mediteranski večer" z okusom po olivnem olju in slastnih, na žaru popečenih lignjih, splaval po vodi. 

"Po nekaj grižljajih ne čutim več lakote, morsko vzdušje obleži v želodcu in močno se okrepi želja po tekočini."

 

Prijazna natakarica z začetka večera prinese pijačo in odnese krožnik, kljub siceršnji izjemni vljudnosti, vprašanja glede hrane (čeprav je slika na krožniku precej jasna, pa vendarle ...) ne dočakam.

"A ji ne zamerim, verjetno je le študentka na poletnem delu."

Medtem sta sosednjo mizo zasedla mlada Skandinavca, ki sta naročila ocvrtega osliča in solato. Malce še posedim ob pijači in ju opazujem, a žal njunih komentarjev nisem razumela. Sem pa v odhajanju s kančkom očesa ujela, kako dekle z nožem strga cvrtje z ribe.

Stari "grehi", čas je za nov začetek?

Ko plačujem račun, si ne morem kaj, da ne bi natakarice povprašala o lastnikih oziroma najemnikih gostišča. Na kratko odvrne, da so se ti zamenjali ravno pred kakšnim mesecem. No, morda pa le delajo na spremembah, pomislim. Mladi natakarici sta namreč vse prej kot arogantni in neprijazni, kot o strežbi pravijo zapisi na Tripadvisorju ...

"Za hrano bi težko rekla, da se je (vsaj zaenkrat) zgodil kak preskok. Zaželim jim lep večer in se odpravim v mestni lokal na grenčico - za vsak slučaj, da želodec jutri ne bo preveč pobit."

Še to. Porcija kalamarov (z blitvo in krompirjem) me je, kot se za resort spodobi, stala celih 14 evrov.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del