R. K. | 13. 4. 2023, 07:01

Pomembni Slovenki izkazali veliko čast: dobila je mesto v eni od najpomembnejših kulturnih ustanov

STA/Janez Marolt/fotomontaža

Slovenske svetovne popotnice, ki je navdihovala mnoge, so se spomnili na prav poseben način.

Po pisateljici in svetovni popotnici slovenskega rodu Almi Karlin so poimenovali novo dvorano v Cankarjevem domu. Dvorano bodo slovesno odprli ob 19. uri, goste pa bodo med drugim nagovorile tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ministrica za kulturo Asta Vrečko in generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

Na otvoritvenem dogodku bodo med drugim uprizorili odlomek iz monodrame Alma, ki jo je avtorica Uršula Cetinski leta 1995 napisala po romanu Karlinove Samotno potovanje. Tokratno bralno uprizoritev je režiral Matjaž Berger. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Nagise Moritoki Škof, interpretirala pa jo bo dramska igralka Jana Zupančič.

Janez Marolt

Dvorana z razgledom

Dvorana Alme Karlin je enoten in odprt prostor v petem nadstropju Cankarjevega doma, ki se razteza na približno štiristo kvadratnih metrih, in s horizontalnim pasom oken omogoča panoramski razgled na zahodni del Ljubljane. V arhitekturnem razmisleku sledi izvornim idejam arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki izhajajo iz antične preteklosti mesta Ljubljana, in se z modernističnimi težnjami o demokratičnem javnem prostoru vračajo v tradicijo antike, so pred dogodkom sporočili iz Cankarjevega doma. 

Ob vstopu v prostor se izriše moderna reinterpretacija agore, javnega prostora, ki s paraskenijem (paraskenion) odkrivajo nove poglede in hkrati zakrivajo tehnično-servisne predele prostora.

Janez Marolt

Izkušnja antičnega gledališča

Prostor je vsebinsko mogoče ločiti na gledališki del in knjižni klub. Knjižni del je namenjen srečevanju, izmenjavi mnenj pa tudi različnim predavanjem, okroglim mizam, recitalom. Okrogel oder na gledališkem delu prostora pa ponuja nastopajočim in obiskovalcem pristno izkušnjo antičnega gledališča.

Vrtljiv paravan, ki zaokroža oder, omogoča manjši uprizoritveni prostor ali odprtost proti vsej dolžini prostora. Oblika sledi izvorni ideji profesorja Ravnikarja, ki je nad četrtim nadstropjem stavbe Cankarjevega doma zasnoval krožno apsido, so v omenjeni ustanovi zapisali v sporočilu za javnost.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol