Prekarnost je v Sloveniji še vedno pereč problem

Nedavna stavka sobaric v Hotelih Bernardin zaradi njihovega prenosa na zunanjega izvajalca vnovič odpira vprašanje t. i. outsourceanja in prekarnosti. Z obema pojavoma naj bi se prioritetno spopadla aktualna vlada, a dokumentov še ni. Slovenija je še svetlobna leta daleč od družbe brez prekarnosti, ob tem ugotavlja pristojni sindikat.

"Dejstvo je, da atipične oblike dela praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic, kot so minimalna plača, bolniška, varovalke pred odpuščanjem, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica, regres in podobno," je spomnil Borut Brezar iz gibanja.

Ena od pomembnih posledic prekarnosti je po njegovih besedah tudi t. i. outsourcing. Podjetja namreč z namenom nižanja stroškov dela določene dejavnosti, denimo čiščenje in varovanje, prenesejo na zunanje izvajalce, čeprav z vidika potrebe po opravljenem delu za to ne bi bilo nobene potrebe. "Posledice so nižje plače outsourceanih delavcev, pogosto pa tudi bistveno večja storilna naravnanost, ki vodi v poškodbe, izgorelost in vsesplošno nezadovoljstvo delavcev," je navedel. V Sloveniji po oceni gibanja delo v atipičnih oblikah opravlja že več kot 40 odstotkov delavcev.

Strategija zoper prekarnost v fazi pripravljanja izhodišč

Vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi sicer zapisale, da je med njihovimi prioritetami tudi "sistemsko odpraviti prekarnost in izkoriščevalske delovne pogoje", v tej luči pa napovedale, da bo vlada "nemudoma prevzela koordinacijo priprav in nadzor nad izvajanjem ukrepov zoper prekarnost ter pripravila strategijo z jasnimi časovnimi roki za izvajanje ukrepov za odpravo prekarnosti". Obljubile so, da bo javni sektor postavljen za zgled in da bo outsourcing tam, tam, kjer obstaja redna potreba po rednem delu, ukinjen.

Sobarice, ki so pred kratkim prešle pod zunanjega izvajalca, so na te besede polagale veliko upov, saj so Hoteli Bernardin v posredni državni lasti.

Minister za delo Luka Mesec je zgodbo v Hotelih Bernardin večkrat pospremil s pozivom Slovenskemu državnemu holdingu, naj opusti prakse outsourcinga, medtem pa je njegov resor zagnal šele pripravljalne aktivnosti za oblikovanje strategije. Aktivnejše delo na dokumentu "bo steklo po zaključku trenutnih prednostnih zakonodajnih postopkov na področju delovnih razmerij, ki pa parcialno že tudi sami naslavljajo določene vidike prekarnosti", so pojasnili na ministrstvu za delo.

Gre za predlagani noveli zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter zakona o delovnih razmerjih. Z njima naj bi se omejilo tveganja za prekarnost pri agencijskih delavcih; zagotovilo višje standarde na področju izrabe delovnega časa, olajšalo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter okrepilo inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij.

Na ministrstvu za javno upravo pa so zatrdili, da imajo "v tem trenutku pripravljene vse potrebne strokovne podlage za tri alternativne scenarije odprave prekarnosti na ravni čiščenja", gradivo pa je v obravnavi. Dva od teh scenarijev sta povezana tudi z odpravo outsourcinga.

Stanje vse slabše

"Zdi se, da je boj proti prekarnosti postala predvolilna floskula, ki je po volitvah nihče več ne jemlje resno. Politiki se zavedajo, da je prekarnost problem, vendar tega problema ne zmorejo, ne znajo ali preprosto nočejo zares nasloviti. V preteklosti se je glede prekarnosti v Sloveniji oblikovalo že več vladnih pobud, npr. medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti iz leta 2019 ali vladna projektna skupina za prekarne zaposlitve na trgu dela iz leta 2015. Vendar so te delovne skupine ostale sami sebi namen, resnih premikov pa žal ni bilo," se je ob obljube politikov obregnil Brezar.

Zaveda se, da rešitev, ki bi magično odpravile prekarnost, ni, v gibanju pa vendarle upajo na sprejem več ukrepov. Zavzemajo se za ureditev javnega naročanja, ki v mnogih primerih temelji na najcenejšem ponudniku, saj to pomeni, da najcenejši ponudnik najema prekarno delovno silo, da lahko izvede projekt, ob tem pa za vzpostavitev najmanj dveh varovalk, to je, da morajo izvajalec in njegovi podizvajalci za izvedbo projekta zagotoviti redno zaposlene in država prekine pogodbo s tistimi izvajalci, ki kršijo delovno zakonodajo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord