Lokalna hrana danes nastaja na presečišču tradicije in napredne tehnologije, kar dokazujeta tudi Panvitini zgodbi iz Beltincev in Nemščaka, kjer jagode rastejo kar v zraku, solata pa - jasno - v vodi.
V srcu Prekmurja, v Beltincih in Nemščaku, Panvita piše dve zgodbi sodobnega slovenskega kmetijstva, v katerih se dolgoletna tradicija prepleta z najsodobnejšo tehnologijo. Skupni cilj ostaja enak – pridelati čim bolj svežo in kakovostno hrano za domače potrošnike.
Pot nas je najprej vodila v Beltince. In ko stopiš v Panvitin rastlinjak jagod v Beltincih, hitro opaziš, da nekaj ni povsem običajno. Jagode namreč ne rastejo na tleh, temveč v dveh nivojih, razporejene v dolgih gojitvenih kanalih, ki se raztezajo po skoraj dveh hektarjih površin.
V rastlinjaku uporabljajo sodoben hidroponski sistem Up & Down, pri katerem rastline rastejo v premičnih gojitvenih žlebovih. Mlade sadike so sprva postavljene zelo gosto, nato pa se z rastjo žlebovi samodejno razmikajo, da ima vsaka rastlina dovolj prostora, svetlobe in zraka za optimalen razvoj. Takšen način omogoča boljši izkoristek površin, manjšo porabo vode in enakomerno kakovost pridelka. Ker gre za zaprt krožni sistem, se voda zbira, filtrira in ponovno uporablja, kar pomembno prispeva k trajnostni pridelavi.
Skozi objekt nas je vodil tehnolog Matjaž, ki je v Panviti odgovoren za program jagod in špargljev. Med sprehodom med vrstami jagod nam je pojasnil, da se po rastlinjaku razprostira kar 30 kilometrov kanalov, v katerih rastline namesto v zemlji rastejo v kokosovem substratu. Ta zagotavlja optimalne pogoje za razvoj korenin, hkrati pa omogoča natančen nadzor nad oskrbo z vodo in hranili.
Takšna tehnologija ni le učinkovitejša, temveč tudi prijaznejša do okolja. Omogoča bistveno manjšo porabo vode, natančno odmerjanje hranil ter zmanjšuje izgube, hkrati pa zagotavlja stabilno kakovost pridelka skozi celotno sezono.
Čeprav večina Panvito povezuje predvsem z velikimi poljedelskimi površinami, so v zadnjih letih pomembno razvili tudi programe vrtnin in jagodičevja. "Tradicionalno kmetovanje na velikih površinah smo v Skupini Panvita nadgradili s proizvodnjami, ki sledijo logiki domačega vrta. Skozi zgodovino so kmetje v Prekmurju poleg velikih klasičnih kultur, kot sta pšenica in koruza, vedno namenili del zemlje tudi vrtninam, jagodičevju in drugim kulturam za neposredno porabo. V sledenju tej logiki smo tudi mi zasnovali nekoliko večje vrtove, kjer z navdihom iz tradicije, vendar s sodobnimi pristopi in največjo pozornostjo, pridelujemo kulture za vsakodnevno uporabo v gospodinjstvih," pojasnjujejo v Panviti. Prav jagode so danes eden najbolj prepoznavnih primerov te filozofije.
Sezona se začenja vse bolj zgodaj
Panvita je še pred nekaj leti jagode pridelovala predvsem na prostem, na do 15 hektarjih površin. Danes je glavnina pridelave preseljena v sodoben rastlinjak, kjer lahko bistveno bolje nadzorujejo rastne razmere in se prilagajajo vse bolj nepredvidljivemu vremenu.
Letošnja sezona se je začela zgodaj. Prve jagode so začeli obirati že 28. aprila, kar je med najzgodnejšimi začetki doslej. Večina pridelka dozori med aprilom in junijem, manjši del pa pridelajo tudi jeseni. Kot pojasnjuje Matjaž, postajajo zime za pridelovalce vse pomembnejši dejavnik. Mile zime in hitri temperaturni preskoki vplivajo na razvoj rastlin, medtem ko vročinski valovi lahko v nekaj dneh povzročijo sunkovito dozorevanje večjih količin pridelka.
"V zadnjih letih nas vse bolj pestijo vremenski ekstremi. Temperatura lahko zelo hitro naraste na 30 stopinj Celzija, nato pa pade skoraj do ničle. Takšna nihanja močno vplivajo na rastline in načrtovanje pridelave," je pojasnil med ogledom.
Brez čmrljev ni popolne jagode
V rastlinjaku pomembno vlogo opravljajo tudi opraševalci, zato vsako sezono v rastlinjak namestijo približno 20 panjev čmrljev, ki skrbijo za opraševanje cvetov. Njihova naloga ni pomembna zgolj zaradi količine pridelka. Od kakovosti oprašitve je odvisna tudi oblika jagode. Če cvet ni dobro oprašen, plod ne razvije pravilne oblike, kar neposredno vpliva na kakovost pridelka.
V Panviti z veseljem pozdravljajo tudi divje opraševalce in sodelujejo z lokalnimi čebelarji, katerih panji v času cvetenja stojijo v bližini njihovih površin.
Robot, ki ponoči varuje jagode
Med vrstami jagod smo opazili tudi nenavadnega pomočnika. Gre za avtonomnega robota, ki se ponoči samostojno premika po rastlinjaku in rastline obseva z UV-C svetlobo. Njegova naloga je zmanjševanje razvoja pepelaste plesni, ene najpogostejših bolezni pri jagodah. Na ta način lahko zmanjšajo uporabo zaščitnih sredstev in hkrati ohranjajo visoko kakovost pridelka.
Po besedah Matjaža gre za eno izmed tehnoloških rešitev, s katerimi iščejo odgovore na vse zahtevnejše pogoje pridelave in strožje standarde trgovskih verig.
Srce pridelave ostajajo ljudje
Čeprav je tehnologija vse pomembnejša, so ljudje še vedno nepogrešljiv del zgodbe. Pri obiranju jagod sodelujejo predvsem domačini iz Beltincev in okoliških krajev. Med njimi je veliko upokojencev, ki se v sezoni iz leta v leto vračajo na delo.
Poseben ponos letošnje sezone sta tudi dve domačinki, upokojenki, ki že leta sodelujeta pri obiranju jagod. Letos sta postavili neuraden rekord – v eni uri sta obrali kar 45 kilogramov jagod. "Takšnega rezultata še nismo imeli," je povedal Matjaž, ki njuno učinkovitost pripisuje predvsem dolgoletnim izkušnjam in občutku za delo z jagodami.
Takšna produktivnost je mogoča tudi zaradi same zasnove rastlinjaka. Jagode rastejo na višini približno 90 centimetrov, zato se obiralcem ni treba sklanjati, delo pa je bistveno manj naporno kot pri klasični pridelavi na prostem. Povprečno obiralci sicer naberejo med 20 in 25 kilogramov jagod na uro, kar je še vedno občutno več kot pri tradicionalnem načinu obiranja.
Od rastlinjaka do trgovine v enem dnevu
Svežina ostaja ena največjih prednosti lokalne pridelave. V Panviti jagode pobirajo zgodaj zjutraj, ko so plodovi še hladni in manj občutljivi. Po obiranju jih hitro ohladijo, zapakirajo in še isti dan odpeljejo v trgovske centre po Sloveniji.
Prav kratka pot od rastlinjaka do trgovskih polic je ključna prednost domačih jagod. Medtem ko uvožene jagode pogosto potujejo več dni in so zato obrane že pred polno zrelostjo, lahko domače dozorijo na rastlini, kar se pozna pri okusu, aromi in svežini. Čeprav praviloma niso najcenejša izbira, so kupci za lokalno pridelane jagode pripravljeni odšteti nekoliko več, saj cenijo njihovo kakovost, znano poreklo in podporo domači pridelavi.
Da zanimanje za slovenske jagode ostaja veliko, kažejo tudi letošnji rezultati. V enem samem dnevu so v Panviti obrali rekordnih 5800 kilogramov jagod, kar pomeni več kot 11.000 polkilogramskih košaric. Večina pridelka ostane na slovenskem trgu, kjer povpraševanje po domačih jagodah še vedno presega količine, ki jih lahko pridelajo.
Tam, kjer ima glavno besedo voda
Po ogledu rastlinjaka jagod smo se odpravili še v Nemščak, kjer pod blagovno znamko Frišno nastaja druga pomembna zgodba Panvitine pridelave.
V sodobnem rastlinjaku, ki se razprostira na skoraj dveh hektarjih, solata raste v hidroponskem sistemu, kjer ima ključno vlogo voda. Celotno deževnico, ki steče s strehe rastlinjaka, zbirajo v posebni laguni, od tam pa jo uporabljajo za namakanje rastlin. Poleg deževnice imajo na voljo še dva vodna vira – lastno vrtino in svežo vodo iz vodovodnega sistema.
Voda je pri pridelavi solate tako pomembna, da ji tehnologi namenjajo največ pozornosti – od rednih analiz kakovosti do natančnega odmerjanja hranil. "Če je voda urejena, bo tudi solata zdrava," pojasnijo med ogledom rastlinjaka, kjer vsak dan sejejo nove sadike in skrbijo za neprekinjeno pridelavo skozi vse leto.
Celoten proces je zasnovan kot tekoč sistem. Setev poteka vsak dan oziroma vsak drugi dan, saj morajo imeti ves čas na voljo sadike ustrezne velikosti. Te najprej vzgajajo v ločenem delu rastlinjaka, kjer skrbno nadzorujejo temperaturo, vlago in svetlobo. Ko sadike dosežejo primerno razvojno stopnjo, jih preselijo v glavni rastni del, kjer v posebnih gojitvenih kanalih rastejo do končne velikosti.
Rastlinjak je avtomatiziran. Sistem samodejno uravnava senčenje, namakanje in dovajanje hranil, zaposleni pa ves čas spremljajo rast rastlin in prilagajajo pogoje glede na letni čas. Kot so pojasnili med ogledom, imajo za različne dele leta na voljo različne sorte solate. Nekatere bolje prenašajo poletno vročino, druge hladnejše razmere, zato izbor prilagajajo sezoni, da rastline ostanejo čim bolj zdrave in kakovostne.
V Nemščaku vsak dan poberejo tudi do 15.000 glav solate, ki še isti dan odpotujejo proti trgovinam po Sloveniji. Prav hitrost je ena od ključnih prednosti blagovne znamke Frišno – od rastlinjaka do trgovskih polic mine manj kot 24 ur, kar pomaga ohraniti svežino, hrustljavost in kakovost pridelka. V hladilnici solata praviloma ostane le kratek čas, saj gre večina pridelka skoraj neposredno v prodajo.
Od mehke do kristalke
Pri Panviti so se odločili, da bodo solati dali tudi značaj. Tako je nastala blagovna znamka Frišno, pod katero danes najdemo tri najbolj prepoznavne vrste solat.
Mehka navdušuje s svilnatimi listi in nežnim okusom, Trio v enem lončku združuje tri različne vrste solat – kristalko, hrastov list in lollo biondo –, medtem ko kristalka ostaja brezčasna klasika in ena najbolj priljubljenih izbir slovenskih potrošnikov. Prav kristalka je po besedah zaposlenih še vedno izrazito slovenska posebnost in ostaja med najbolj iskanimi vrstami solate.
A razvoj se pri tem ne ustavi. V rastlinjaku imajo skoraj ves čas tudi testne sorte, saj nenehno preizkušajo nove vrste solat in iščejo takšne, ki se bodo najbolje prilagajale različnim letnim časom, rastnim razmeram in okusom potrošnikov. V posameznem obdobju testirajo več sort hkrati, spremljajo njihovo rast, odpornost in kakovost ter nato izbirajo tiste, ki imajo največ možnosti za uspeh na trgu. Tako ob uveljavljenih uspešnicah nastajajo tudi zametki prihodnjih novosti na trgovskih policah.
Več kot le pridelava hrane
Panvitini zgodbi iz Beltincev in Nemščaka kažeta, da sodobno kmetijstvo ni zgolj vprašanje tehnologije, temveč predvsem iskanje ravnovesja med znanjem, naravnimi viri in potrebami potrošnikov. V času vse pogostejših vremenskih ekstremov, zahtev po trajnostni pridelavi in želje po lokalni hrani postaja to ravnovesje vse pomembnejše.
Čeprav pri pridelavi danes pomagajo napredni sistemi, avtomatizacija in natančno načrtovani postopki, ostajajo najpomembnejši ljudje. Od tehnologov, ki spremljajo vsak korak rasti, do zaposlenih in domačinov, ki skrbijo za pridelek iz dneva v dan. Prav njihovo znanje, izkušnje in predanost so tisti dejavniki, ki jih nobena tehnologija ne more povsem nadomestiti.
Zgodbi iz Beltincev in Nemščaka zato nista le zgodbi o jagodah in solati. Sta tudi zgodbi o tem, kako lahko tradicija, inovacije in lokalna skupnost skupaj ustvarjajo kakovostno hrano za prihodnost. Hrano, ki ne prepotuje tisočev kilometrov, temveč zraste v domačem okolju in na naše mize prispe sveža, kakovostna ter polna okusa.
