N. V. | 4. 6. 2022, 20:00

Ali še vedno velja, da je ženska "najprej mati in žena, ki je pokorna svojemu možu"?

Profimedia
Ali še vedno velja, da je ženska "najprej mati in žena, ki je pokorna svojemu možu"? (foto: Profimedia)

Pogledali smo v preteklost in poskušali razumeti, kako uspešni smo na področju opolnomočenja žensk. Lahko ženske posegajo po višjih položajih na delovnih mestih? So lahko dovolj vokalne, ali jih še zmeraj preglasi gruča moških? Da bi lažje razumeli naš napredek, smo govorili z zgodovinarjem Petrom Mikšo, ki nas je popeljal skozi preteklost.

Ženskam je bila zgodovinsko že od antike naprej dodeljena vloga žene, matere in hčerke. In čeprav te vloge nikakor niso manj vredne, temveč kažejo na sposobnost prevzemanja odgovornosti, moč in strpnost, so moški ženske skozi leta degradirali.

Menili so, da je naloga žensk gospodinjsko delo in skrb za družino. Redke so imele možnost, da so si same ustvarjale lastni dobiček. Tako politično kot socialno so bile odvisne od moških.

Aleksandra Saša Prelesnik

Zaposlovanje žensk 

Z razvojem tovarniške produkcije se je zaradi rasti obsega dela začela povečevati potreba po novi delovni sili in s tem tudi delež žensk, ki so se lahko zaposlile in si na tak način ustvarile lasten prihodek, pravi Mikša. Povedal nam je že, da je največ žensk zaposlovala tekstilna in konfekcijska industrija. 

gospodinjskih pomočnicah

Ženska je bila v prvi vrsti mati in žena, pomembno je bilo, da je pokorna svojemu možu.  

Tako so ženske lahko bile učiteljice le do poroke, potem pa ne več, saj so morale skrbeti za družino. Edina izjema je bila, če se je učiteljica poročila z učiteljem ...

Profimedia

Volilna pravica 

Velika prelomnica v zgodovini žensk na slovenskem ozemlju je leto 1942, ko so Slovenke na osvobojenih delih Dolenjske in Notranjske z volitvami narodnoosvobodilnih odborov prvič izvajale svojo volilno pravico.  

Volilno pravico so sicer dobile na začetku 20. let v Kraljevini SHS, a le za pol leta. Po letu 1945 pa se je ta le obdržala. "Sicer to še zdaleč ne pomeni, da so bile enakopravne z moškimi, vseeno pa je velik mejnik na poti k ženski emancipaciji," razlaga Mikša. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Po vojni 

Ženske so po drugi svetovni vojni pospešeno vstopale na trg dela, kar je pripeljalo do izboljšanja zaposlitvenih možnosti in zmanjševanja razlik v delovni aktivnosti med ženskami in moškimi.  

Povečanje ponudbe delovne sile žensk lahko pripišemo tudi povečani vključenosti žensk v izobraževanje, medicinskemu napredku (boljše možnosti načrtovanja družine), tehnološkemu napredku in izboljšanju dostopnosti varstva otrok.   

Profimedia

Po vojni se je delež zaposlenih žensk okrepil predvsem na področjih, ki zahtevajo več formalne izobrazbe. Ženske so začele prevladovati v trgovini, izobraževanju, vrtcih, zdravstvu in socialnem varstvu.  

Še pomembna zanimivost: po drugi svetovni vojni se ženskam odprejo vsi poklici! Prej niso mogle biti na primer sodnice, policistke ... Lahko so postale celo ministrice – imajo mandate, so izvoljene (na primer Vida Tomšič in Lidija Šentjurc). Pred tem političark sploh ni bilo, pravi Mikša. 

Razlaga, da so takrat ženske lahko bile zdravnice, profesorice, je pa bil ta nivo še vedno zelo težko dosegljiv. "Prepreke so bile, lahko rečemo, 'kulturne'. Tiste iz NOB, torej partizanke, so lažje stopale višje, so se pa v veliki večini usmerile v socialo ..." pravi. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Položaj žensk na trgu dela se je po drugi svetovni vojni bistveno izboljšal, "vendar so razlike v položaju glede na spol bile še vedno očitne in so vidne še danes", meni Mikša. 

Uzakonjena enakost 

Po drugi svetovni vojni je bila v Jugoslaviji uzakonjena enakost žensk z moškimi, vseeno pa v praksi to, po besedah Mikše, žal ni bilo tako. Delovna mesta, ki so jih opravljale ženske, so bila zgoščena v spodnjem delu spektra delovnih mest, možnosti napredovanja so bile omejene in niso ustrezale sposobnostim in izobrazbi žensk. 

Ženske so bile v manjšini na odgovornih in vodstvenih funkcijah v gospodarskem in negospodarskem sektorju, zato niso imele dovolj dostopa do vzvodov družbene moči in niso mogle vplivati na procese spreminjanja in razvoja, ki potekajo v družbi.

Pinterest

"Tipična ženska" industrija je močno nazadovala, kar je razvidno iz tega, da je v zadnjih 20 letih število zaposlenih v proizvodnji tekstila in oblačil padlo z okoli 32.500 na zgolj 5000 zaposlenih, pove Mikša. Kot zanimivost pa poda še to, da poklic "gospodinjske pomočnice" praktično ne obstaja več, saj jih statistika več ne zaznava.  

Kako je danes? 

Tako kot v Jugoslaviji imajo torej tudi v Sloveniji sedaj ženske v teoriji zagotovljene enake možnosti, a v praksi pogosto ni tako.  

Čeprav ima 59 odstotkov žensk univerzitetno izobrazbo in imajo na splošno boljšo izobrazbo kot moški, je stopnja zaposlenosti za ženske za 14,4 odstotne točke slabša od moških.   

Mikša postreže s številkami: "Ženske služijo na uro približno 15 odstotkov manj kot moški, prav tako pa je še vedno opazno, da imajo pri doseganju visokih položajev več težav kot moški."

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.