29. 7. 2022, 12:52 | Vir: STA

Rekordno! V Sloveniji zabeležili skoraj 12-odstotno inflacijo

Profimedia/fotomontaža

Kaj se je najbolj podražilo in zakaj smo priča takšnim rekordnim podražitvam? Poglejte.

Območje evra je julija zabeležilo 8,9-odstotno inflacijo, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Gre za novo rekordno raven, inflacijo pa še naprej spodbujajo predvsem visoke cene energije.

Slovenija je julija zabeležila 11,7-odstotno inflacijo. Številka raste že vse od novembra lani.

Kaj vse se je podražilo?

Cene energije so se v primerjavi z lanskim julijem povečale za 39,7 odstotka, kar je sicer nekoliko manj kot junija, ko je bila medletna rast cen 42-odstotna.

Profimedia

Hrana, alkohol in tobak so bili dražji za 9,8 odstotka (junija za 8,9 odstotka), cene neenergetskega industrijskega blaga so se julija zvišale za 4,5 odstotka (junija za 4,3 odstotka), cene storitev pa za 3,7 odstotka (junija za 3,4 odstotka).

Kako je drugod po Evropi?

Inflacija v Nemčiji je bila julija 7,5-odstotna, kar je občutno nad ciljano s strani Evropske centralne banke. Ta namreč cilja na do dvoodstotno inflacijo, a so cene življenjskih potrebščin že dlje časa občutno nad to vrednostjo.

Francija je julija beležila 6,8-odstotno inflacijo, kar je več kot junija in tudi nekoliko nad pričakovanji analitikov. A je bila francoska inflacija poleg inflacije na Malti (pri 6,5 odstotka) ena nižjih.

Julijska inflacija v Španiji je bila pri 10,8 odstotka najvišja v zadnjih 38 letih, Italija pa je zabeležila 7,9-odstotno inflacijo.

Več kot 20-odstotno inflacijo so julija zabeležile Estonija (22,7 odstotka), Latvija (21 odstotkov) in Litva (20,8 odstotka).

Kako dolgo bo inflacija še ostala?

Po napovedih Evropske centralne banke, ki je prejšnji teden prvič po letu 2011 zvišala obrestne mere, bo sicer "nezaželeno visoka" inflacija ostala še nekaj časa, čeprav je centralna banka začela dvigovati obrestne mere.

Razlog so namreč predvsem vztrajno visoke cene energije in tudi vse višje cene hrane, ki so tako kot v primeru energije med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino. Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz močnega padca vrednosti evra glede na dolar.

Draginja posledica pandemije?

Ker draga energija vpliva na vse sektorje, se inflacijski pritiski širijo po gospodarstvu in dvigujejo tudi osnovno inflacijo, opozarja ECB. Še vedno so prisotne tudi motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije covida-19.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.