Robert Golob je prispel v Ukrajino in se takoj srečal z Zelenskim: o čem sta se pogovarjala?

Predsednik vlade Robert Golob je na enodnevnem delovnem obisku v Ukrajini, kjer se bo sešel z ukrajinskim državnim vrhom ter izkazal nadaljnjo podporo Slovenije tej državi v njenih prizadevanjih v boju proti ruskim agresorjem. Premier Golob ima na programu tudi udeležbo na slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije ter na vrhu o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. 

Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse mogoče načine.

"Želimo tudi potrditi našo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo humanitarno pomoč in prispevali pri povojni obnovi," so iz njegovega kabineta zapisali na Twitterju. 

🇸🇮🤝🇺🇦 Predsednik vlade dr. Robert Golob je prispel na delovni obisk v Ukrajino: "Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije." pic.twitter.com/QXDN3sUZ8F

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 31, 2023

Namen obiska Ukrajine

Namen obiska je izkazati politično podporo v luči dosedanje in nadaljnje vsestranske pomoči Slovenije ukrajinski strani v težkih časih ruske vojaške agresije ter potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, so ob tem poudarili v kabinetu predsednika vlade.

Golob se bo sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, premierjem Denisom Šmihalom in predsednikom parlamenta Ruslanom Štefančukom.

Obisk bo hkrati priložnost za napoved nadaljnje humanitarne pomoči in sodelovanja pri obnovi Ukrajine, krepitev rednega političnega dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama, so dodali.

🇸🇮🤝🇺🇦 Predsednik vlade dr. Robert Golob je prispel na delovni obisk v Ukrajino: "Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije." pic.twitter.com/QXDN3sUZ8F

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 31, 2023

Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom.

Pogovor z Zelenskim

Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine, je v pogovoru z Zelenskim poudaril Golob. Pri tem je izpostavil, da se je pripravljena angažirati pri povojni obnovi regije Harkov, predvsem mesta Izjum.

Mesto Harkov je pobrateno z Mariborom, tamkajšnji slovenski konzulat pa je v prvih dneh agresije na Ukrajino ruska raketa uničila, so spomnili v kabinetu predsednika vlade.

Golob in Zelenski sta govorila tudi o ukrajinskem približevanju EU in zvezi Nato. "Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja po svobodnem in demokratičnem svetu," je poudaril Golob. 

Ukrajina je za članstvo v EU zaprosila februarja lani, status kandidatke pa je skupaj z Moldavijo dobila junija 2022 na vrhu v Bruslju. Septembra lani je nato Kijev vložil tudi prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je odtlej večkrat dejal, da se zaveznice strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu, a da gre pri tem za dolgoročno perspektivo.

Ukrajina ima vsestransko slovensko politično podporo 

Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.

Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.

Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol