Robert Golob žrtev spletne prevare: na ta oglas nikakor ne klikajte

Po spletu v zadnjih mesecih kroži vse več oglasnih propagandnih besedil, ki s svojo vsebino zavajajo državljane. Mnogi tako postanejo žrtve prevar, mnogokrat pa so zaradi tega tudi ob večje vsote denarja. Vlada Republike Slovenije je opozorila, da so na družbenih omrežjih zasledili objavo s podobo predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ob njej je izpisana lažna vsebina. 

Za kaj natančno gre?

V posnetku zaslona ki so ga iz Vlade RS delili na Facebooku lahko vidimo, da podjetje Carlotab Orozco s fotografijo predsednika vlade oglašuje domneven "protikrizni program za državljane Slovenije".

Z njim vzpodbujajo k izpolnjevanju ankete, s katero si lahko sodelujoči zagotovijo 300 evrov dnevnega izplačila. 

Opozorili so, da gre za spletno prevaro in ob objavi zapisali – "Z zapisanim Vlada Republike Slovenije nikakor ni povezana, zato na povezavo ne klikajte, niti ne posredujete kakršnikoli svojih osebnih podatkov." 

Na tovrstne lažne vsebine opozarja tudi dostavno podjetje DPD

Družba DPD Slovenija je pred kratkim opozorila na poskuse prevar preko različnih spletnih nakupovalnih portalov in preko telefonskih klicev. V nekaterih primerih se DPD omenja kot dostavna služba, ki pošilja denar oz. blago. Goljufi iz različnih držav, najpogosteje Ukrajine, Rusije, Litve in Estonije, se odzivajo na oglase domačih prodajalcev na spletnih nakupovalnih portalih, kot sta Bolha in Facebook Marketplace.

Predstavijo se kot zainteresirani kupci ali kot prodajalci, ki zahtevajo predplačilo kot garancijo za prodajo, nato pa preko lažne spletne strani ali pa sms oz. Whatsapp sporočila od uporabnikov zahtevajo podatke, kot so ime in priimek, številka kartice, rok veljavnosti kartice in trimestna kontrolna številka (CVV), so v sporočilu za javnost pojasnili v družbi DPD Slovenija. DPD ne bo nikoli zahteval podatkov plačilnih kartic preko e-pošte in drugih digitalnih komunikacijskih kanalov, zato nanje ne klikajte in ne odpisujte. 

"Phishing" še zmeraj izjemno pogosta strategija prevare 

Phising napadi so lani v Sloveniji predstavljali dobro tretjino vseh incidentov, ki jih je obravnaval odzivni center SI-CERT. Kljub temu, da ti predstavljajo eno najstarejših vrst spletnih napadov in so tehnično zelo enostavni, so še vedno relativno uspešni, opozarjajo.

Na odzivnem centru SI-CERT izpostavljajo, da goljufi od žrtev ne želijo zgolj gesel za različne uporabniške račune, ampak tudi podatke o kreditnih karticah in avtentikacijske podatke za dostop do elektronske banke.

Obenem poudarjajo, da se nevarnosti selijo na mobilne telefone v obliki SMS-sporočil, preko katerih želijo goljufi pod pretvezo preverjanja podatkov ali potrjevanja transakcij pridobiti podatke za dostop do elektronke banke (t. i. smshing).

"Torej pozornosti ne zahteva več zgolj elektronska pošta, ampak tudi SMS-sporočila, ki zahtevajo takojšnjo reakcijo," so v sporočilu za javnost zapisali na SI-CERT. Pri tem so gradiva prilagojena delovno aktivni populaciji, saj so zaposleni pri svojem delu v vedno večji meri odvisni od digitalnih tehnologij in orodij.

Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 3177 incidentov s področja kibernetske varnosti, kar je 14,5 odstotka več kot leta 2020, v avgusta objavljenem poročilu ugotavlja SI-CERT.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord