14. 6. 2022, 06:58 | Vir: STA

Robertu Golobu poslali še eno pismo, kaj ga prosijo?

Bobo
Robertu Golobu poslali še eno pismo, kaj ga prosijo? (foto: Bobo)

Predsednik vlade je v prejšnjih dnevih dobil pismo slovenskih intelektualcev, zdaj pa je že dobil drugo sporočilo. 

Na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov.

Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa "münchenskemu" popuščanju.

Kdo se je podpisal?

Prvi podpisnik je znani politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, sicer pa so med njimi tudi bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by dr. Miro Cerar (@mirocerar)

Med znanimi podpisniki te pobude sta tudi pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar. Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter številni drugi.

Sestava pisma

Pismo v osmih točkah izpostavlja, da se ne sme "izgubiti izpred oči" dogajanja v Ukrajini, ki se že četrti mesec sooča z brutalno rusko agresijo. Čeprav v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti ruskega napada na suvereno državo Ukrajino, pa se skupne želje po prekinitvi nasilja in miru ne sme uresničevati brez Ukrajincev, "ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet".

Profimedia

"Če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti. V nasprotnem primeru se bo slej ko prej izkazalo, da gre le za premor pred novim napadom ali celo za mir, kakršen vlada na pokopališčih," so zapisali.

"Če bi se Ukrajinci ob začetku ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače," opozarja pismo.

Profimedia

"Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir," izpostavljajo in dodajajo, da to pomeni, da je treba "ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago".

Priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije po koncu hladne vojne "ni bil vselej ustrezen in spoštljiv do občutljivosti ruske javnosti in naroda". "Toda narobe bi bilo, če bi kot suho zlato posvojili razlage sedanjega ruskega vladajočega režima o občutku ogroženosti zaradi širitve evroatlantskih povezav proti vzhodu Evrope kot motorju njegovih neracionalnih odločitev," poudarjajo.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.