Znano, koliko Slovencev je lani nasedlo spletnim goljufijam in katerim

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, vsakoletne kampanje EU za ozaveščanje pred spletnimi goljufijami. Kampanja letos poteka že desetič, temi pa sta izsiljevalski virusi in phishing prevare, dva prevladujoča trenda med današnjimi kibernetskimi grožnjami, tudi v Sloveniji.

Slovenci pogosto nasedli lažnim e-sporočilom

Pojem "phishing" v prevodu pomeni "lažno predstavljanje" in se nanaša na sleparska e-poštna sporočila, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke. Zadnje čase prevladujejo tudi e-poštna sporočila z lažnim predstavljanjem banke običajno vsebujejo povezave, ki uporabnika usmerijo na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finančne in osebne podatke.

Prav pred temi še posebej svari Slovenska policija in opozarja, da na pravih spletnih mestih bank ni nikoli sporočil z oznako Nujno. Značilnost tovrstnih sporočil je tudi slabo oblikovanje, zato bodite previdni na spletnih mestih, ki imajo oblikovne, črkovalne ali slovnične napake, še pozivajo.

Porast incidentov za skoraj 15 odstotkov

Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 3177 incidentov s področja kibernetske varnosti, kar je 14,5 odstotka več kot leta 2020, v avgusta objavljenem poročilu o kibernetski varnosti ugotavlja nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.  

"Na območju celotne Slovenije zaznavamo povečano število napadov na informacijske sisteme posameznikov in podjetij s škodljivimi programskimi kodami. Gre za t. i. izsiljevalske viruse (angl. ransomware), kot so: CryptoWall, CryptoLocker, TeslaCrypt, Locky in zadnje čase še Zepto virus," je na svoji spletni strani zapisala Slovenska policija.

Ob tem tudi opozarjajo, da protivirusnega programa zanje (še) ni, ter pozivajo k še posebni previdnosti pri odpiranju svoje elektronske pošte.

Pogosta tudi kraja osebnih podatkov

Spletni goljufi osebne podatke zbirajo tudi iz družbenih omrežij. Ti podatki jim lahko pomagajo pridobiti dostop do računov, najeti posojila ali drugače nezakonito poslovati v imenu posameznika, podatke pa lahko prodajo tudi drugim sleparjem.

Poleg tega se osebni podatki zbirajo tudi s pomočjo t. i. piškotkov. Pogosto se uporabniki ne zavedajo dovolj, da lahko te podatke nekdo zlorabi za svoje koristi. Zato naj policija poziva, da osebni podatki, kot so osebno ime, naslov bivanja, telefonska številka, e-poštni naslovi, rojstni podatki itd., raje ostanejo osebni.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec