Osebna izpoved študentke: lahko v Sloveniji sploh še kdo dobi osebnega zdravnika?

Ob ponovnem naraščanju števila okužb s koronavirusom se za več kot 100.000 ljudi v Sloveniji, ki po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nimajo osebnega zdravnika, odpira vprašanje o tem, kam in h komu se zateči po zdravstveno pomoč, in tudi, ali sploh obstaja možnost, da ga dobijo. 

Sem 23-letna študentka Univerze v Ljubljani. Odločila sem se, da po štirih letih iskanja osebnega zdravnika znova poskusim in morda najdem rešitev še za koga, ki se sooča s podobno težavo.

Ob začetku leta sem prek elektronske pošte pisala več zdravnikom. S klici nisem bila uspešna, vsi so me prijazno zavrnili z besedami: "Zdravnik/ca pacientov trenutno ne sprejema." 

Maribor polno zaseden, v okolici Ljubljane le nekaj prostih zdravnikov 

Na spletu je vzpostavljen spletni sledilnik zdravnikov v Sloveniji. Ta omogoča iskanje po različnih kategorijah: zobarje, ginekologe, pediatre in družinske zdravnike. Zato sem se odločila, da iskanje začnem z razumevanjem stanja v Sloveniji.

Oddaljen prikaz Slovenije na sledilniku prikaže 1096 rezultatov, vezanih na družinske zdravnike, od tega 111 takšnih, ki po državi še sprejemajo nove paciente. 

Če torej kot študentka v Ljubljani, ki živi tudi v Mariboru, približam zemljevid, ugotovim, da v moji okolici v nobenem od teh krajev ni prostega zdravnika. Najbližje Mariboru je Zdravstveni dom Lenart, do katerega bi z avtomobilom potrebovala približno 21 kilometrov. Od prebivališča v Ljubljani je najbližji Zdravstveni dom Domžale, z avtomobilom oddaljen približno 15 kilometrov. Če avtomobila nimam, bi za prevoz z javnim potniškim prometom do tega potrebovala vsaj 40 minut.

Žalosten prikaz in rdeče pike, ki se razprostirajo po zemljevidu, zato za iskanje osebnega zdravnika ne bodo prava rešitev. Pomoč sem se odločila poiskati pri študentskih zdravnikih v Ljubljani.

Ti bi mi naj bili po zakonu pripravljeni pomagati. Prvih nekaj let z njimi nisem imela sreče, zato sem upala, da bo glede na trenutno stanje, ko Slovenija še ni obarvana v epidemične barve, kaj drugače. 

"Na sporočila poslana zunaj delovnega časa ne bomo odgovarjali" 

Po zakonu vsem študentom do 26. leta pripada pravica, da osebnega zdravnika poiščejo v kraju, kjer študirajo. Zame je to Ljubljana.

Takoj po pošiljanju elektronskih pošt zdravnicam, ki delujejo znotraj ZD za študente v Ljubljani, mi z avtomatskim sporočilom odgovori vseh osem. Pri vseh lahko preberem enake stroge besede: "Elektronska sporočila sprejemamo in nanje odgovarjamo le V DELOVNEM ČASU vaše izbrane zdravnice, ki je objavljen na naši spletni strani. /../ Na sporočila poslana izven delavnega časa ne bomo odgovarjali." 

V odgovoru ene od ambulant je zapisano še pojasnilo, zakaj jih je težko priklicati na telefon:

"Trudimo se, da bi bili čim bolj dosegljivi tudi po telefonu, a je ob obilici dela to včasih težko izvedljivo."

Potem svetujejo le, da v primeru življenjske ogroženosti ali nujnih stanj pokličem za telefonsko številko nujne medicinske pomoči. A vendarle prejmem dva prijazna odgovora zdravnic, ki mi svetujeta, h komu naj se obrnem. 

Dozdravnika.si - ali res?

Ena od njiju mi preda telefonske številke treh zdravnic, ki naj bi še sprejemale paciente. Odločim se, da bom stik poskusila vzpostaviti z dvema.

Naletim na avtomatski elektronski sporočili, naj poskusim v stik stopiti prek portala dozdravnika.si. Registriram se in v sistemu poskusim poiskati prvo od dveh predlaganih zdravnic. Ko skušam "rezervirati" storitev pri prvi, ob kliku na "prikaži prvi prosti termin" preberem: 

"Ambulanta v izbranem obdobju še ni določila prostih terminov za naročanje, ali pa so vsi termini že zasedeni." 

Enak zapis se pojavi ob drugi od dveh domnevno prostih zdravnic. Zato mi po vsem tem ne preostane drugega, kot da ju poskušam dobiti na telefon. Kličem ju na telefonski številki, ki mi jih je prej posredovala ena od dveh zdravnic, ki pacientov več ne sprejemajo. 

Štiri leta, več telefonskih klicev in ... 

Z zavedanjem, da sem v elektronski pošti prejela pojasnilo, zakaj se ne oglasijo na telefon, in seveda z veliko mero strpnosti in razumevanja do njihovega dela sem bila kljub temu znova razočarana, ko se mi nobena - ob večkratnem poskusu - ni oglasila na telefon. Prisluhnila sem lahko le besedam "Linija je trenutno zasedena, prosimo, pokličite kasneje," a se vsakič znova ni nihče oglasil na telefon. 

Po skoraj treh urah vztrajanja in več klicih v obe ambulanti ZD sem na telefon eno le dobila. "Zdravnica trenutno paciente res sprejema, a bo ambulanta v začetku novembra dobila novo zdravnico," mi prijazno pojasni medicinska sestra. 

Na vprašanje o tem, ali jo lahko kjub temu izberem kot osebno zdravnico, mi ta z nekaj zadržanosti pove, da to kljub menjavi zdravnice lahko storim.

Po štirih letih truda in od tega dveh "koronskih letih" mi tako vendarle uspe dobiti osebno zdravnico. Vse, kar sem morala po napotkih medicinske sestre še storiti, je poslati zdravstveni karton v njihovo ambulanto. 

Morda sem imela nekaj sreče, a je ta prišla vsa ta leta prepozno. Na srečo večjih zdravstvenih težav nimam, zato lahko zdaj le še v upanju čakam, da moje prvo snidenje z osebno zdravnico ne bo čez več let. Lahko bi napisala tudi "konec dober, vse dobro", a se zavedam, da nisem ne ena ne edina, ki se sooča s tovrstnimi težavami. Kje tičijo razlogi, lahko preberete na spodnji povezavi. V Sloveniji namreč močno primanjkuje tudi zanimanja za družinske zdravnike. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere