Se slavne bele kape na alpskih vrhovih poslavljajo?

38 let satelitskih posnetkov ikonične evropske gorske verige je pokazalo, da slavni klobuki postajajo vse bolj zeleni.

Proces "ozelenitve" že dolgo poznajo na Arktiki, in ker se tako poli kot gore segrevajo hitreje od drugih delov planeta, so se na Univerzi v Baslu odločili za analizo Alp. Pregledali so območja nad 1700 metri nadmorske višine, da ne bi po pomoti vključili kmetijskih površin. Izključili so tudi gozdove in ledenike.

Rezultat? Od leta 1984 je izginilo 10 odstotkov snega, ki vrhove pokriva tudi poleti.

A sateliti lahko zaznajo le, ali sneg je ali ne - ne zaznajo, za koliko se je snežna odeja stanjšala. Zato je celotna izguba snega najverjetneje veliko večja od le 10 odstotkov. 

Iz vesolja so merili tudi količino prisotnega klorofila

Ta se je povečal za 77 odstotkov. Toplejše razmere pomenijo ugodnejše pogoje za rastline, ki se iz nižjih predelov selijo višje, sezona rasti je daljša, več dežuje in manj sneži. Vse to prispeva k hitrejši ozelenitvi.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by swisstopo (@swisstopo)

Posledice tega procesa so milo rečeno neprijetne.

• Veliko pitne vode pride iz staljenega gorskega snega. Če se voda ne shranjuje v snegu, hitreje odteče z rekami.
• Ogrožene so tiste rastlinske in živalske vrste, ki so posebej prilagojene na alpske razmere. 
• Izguba snega je škodljiva tudi za turizem, ki je ključnega ekonomskega pomena za to regijo.
  

  V Bohinju center biosfernega območja Julijske Alpe z novo vsebino
  

Ozelenitev bo podnebne spremembe le še pospešila

Več rastlin lahko res shrani več ogljikovega dioksida, a sneg, po drugi strani, odbije  90 odstotkov sončnega sevanja. Zelenje ga vpije veliko več in nato sprosti v obliki toplote, kar pospeši segrevanje in taljenje snega. Začarani krog je tako sklenjen.

Od zelene k rjavi

Kar se snega tiče, je prihodnost precej jasna: tega bo vedno manj, sploh na nižjih nadmorskih višinah.

Bolj zaskrbljujoč je proces rjavitve, ki zaenkrat zadeva le 1 odstotek Alp, pogostejši je na Arktiki in gorovjih osrednje Azije. 

Rjavenje pomeni, da tla niso več ne bela ne zelena. Po eni strani je to posledica izmeničnih obdobij obilnega dežja, ki jim sledijo hude suše, po drugi rastline enostavno ne dobijo dovolj vode, ker ni več snega, ki bi se poleti talil.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ