Idila stran od mestnega vrveža ali kako urbani otroci živijo na kmetiji

Videnškovi so družina, ki se je pred šestimi leti preselila na kmetijo v Trebušo nad Idrijo in tam začela graditi svoj raj. Trenutno šteje osem članov.

Oče Janez, mama Špela, sinova petnajstletni Tjaž in sedemletni Filip Simon. A tu se družina ne konča. Sestavljajo jo, kot se za življenje v sozvočju z naravo spodobi, tudi živali.

Tu sta še dve škotsk mejni ovčarki, psički Mica in Lejdi ter dve oslički Iza in Anabela. Družina se ukvarja s pridelavo zdravilne (CBD) konoplje, vrtnarjenjem, zeliščarstvom in z vsem mogočim, kar naj bi se počelo na kmetiji. 

Kaj ste počeli preden ste se odločili za ta korak?

Preden smo se preseli v te hribe, smo živeli običajno življenje na Štajerskem. 

Kaj vas je najbolj pritegnilo oziroma kaj vplivalo na vas, da ste se odločili za ta korak?

Najbolj nas je pritegnila tukajšnja narava, ki je res čudovita. Prvega sina sva z možem nekaj let šolala doma, zato se nama je zdela poteza, da se iz civilizacije preselimo v naravo, povsem smiselna. Spogledovala sva se z vrtnarjenjem in zeliščarstvom, ki je del samooskrbe, za katero si prizadevamo.

Po prvem obisku teh krajev ni bilo dileme. So dovolj pogumni, da se ne bojijo preizkusiti nekaj čisto novega in drugačnega, kar je za tako spremembo najpomembnejše. 

Kje ste črpali navdih?

Navdih še vedno črpamo v veri, naravi in umetnosti. Ko se prestaviš iz hrupnega okolja v takšen mir, si najprej čisto blažen. Približno tako je, kot takrat, ko si zaljubljen. Druga faza je rast. Narava ni samo lepa. Je kruta in nepredvidljiva. Uči nas, kako vso lepoto, ki nas obdaja, ponotranjiti in nas vsak dan navdihuje. 

Kakšni so bili začetki in kakšne pasti so vas čakale?

Za mestne srajce, kot smo bili včasih mi, se je na začetku vse zdelo, kot v pravljici. Imamo vse, kar bi si lahko želeli in nič slabega se ne more zgoditi. Tako smo mislili. Prvo zimo nam je za en mesec zamrznila voda. Dobro smo se znašli. Čisto blizu hiše so izviri in se je na koncu ta nesreča izkazala za super lekcijo. Veliko stvari nam je bilo prej samoumevnih, zdaj pa se je to spremenilo.

Nič več nam ni samoumevno. Edina past, na katero smo naleteli, so bile naše napačne ideje in pričakovanja. Po drugi strani pa smo nagrajeni bolj, kot bi si lahko kdajkoli predstavljali. 

Kaj ste si predstavljali, da bo lažje kot je bilo in kaj težje?

Ko preživljaš večino časa sam s sabo, se odgrnejo vse zavese. Včasih lahko celo ugotoviš, da se nisi zares dobro poznal. Nismo si predstavljali, da bomo na novo gradili temelje znotraj sebe in da imamo s tem še nekaj dela. 

"Sprejeti, da smo na začetku, je najtežje. Da se človek lahko še enkrat na novo sestavi, kot odrasla oseba, je nekaj najboljšega, kar se mu lahko zgodi. Ni lahka, vendar je takšna pot vredna truda."

Mislili smo, da se bomo brez ovir soočali s takšnim življenjem, potem pa smo ugotovili, da se moramo še veliko zanimivega naučiti. Nismo si predstavljali, kako stabilen in pogumen moraš v resnici biti, da lahko ne samo preživiš od dela lastnih rok, temveč tudi da dosežeš blaginjo. 

Kdo je dobrodošel pri vas in kaj nudite obiskovalcem?

K nam so vabljene družine, skupine in posamezniki, ki želijo uživati v objemu neokrnjene narave in nas spoznati. 

Ponujamo:

• nočitev ali kratki najem prostorov,
• možnost najema prostorov za tabore,
• izmenjavo uslug, torej delo za nočitev in hrano,
• vodene oglede kanjona Gačnik, slapov in dveh jam v bližini,
• ogled Trebuškega muzeja in galerije,
• možnost izvedbe delavnic in izobraževanj v naravi,
• letovanje za otroke in
• vrtnarske delavnice.

"Posebnost je glamping hiška z razgledom na Poldanovec z Govci in Trnovski gozd, ki jo lahko najamete tudi v zameno za delo na kmetiji."

Kakšne so vaše izkušnje z obiskovalci? Ste imeli kakšen neljubi dogodek ali pripetljaj?

Naše izkušnje z obiskovalci so dobre. Morda gorski zrak iz človeka potegne najboljše, kajti mi imamo z obiskovalci samo lepe izkušnje. 

Živimo v območju medveda in pravimo, da smo iz Kraljestva medveda. Mi si ga tako želimo srečati (na varni razdalji), saj ga še nismo, naši gostje pa so ga videli. 

"Smešno se nam zdi, da smo enkrat srečali lovca, ki se je namenil loviti v naših gozdovih. Najprej smo se pošalili, naj ne ustreli našega medveda, nakar je rekel, da noče streljati medvedov. Naš klepet se je nato zavlekel pozno v večer, da se je že stemnilo in se je lahko odpravil domov."

Ste izpopolnjeni?

Za nas je izpopolnjenost pot, ne cilj, na čemer delamo vsak dan. Smo zelo blagoslovljeni in hvaležni, zaradi česar smo izpopolnjeni. 

Do kdaj boste nadaljevali s tem ''projektom''?

Projekt raste in vse kaže na to, da nas čaka življenjsko delo. Imamo društvo Mati Zemlja, ki si prizadeva za boljše življenje za vse in tu imamo idealne pogoje, da lahko to poslanstvo izpolnjujemo. 

Kako bi opogumili tiste, ki se za nekaj takega še odločajo oziroma kolebajo?

Če verjamete, da je takšno življenje primerno za vas, imate prav. Če mislite, da ni, imate tudi prav.

"Vsekakor si želimo, da bi podeželje naselile mlade družine, se vrnile k naravi in tako, kot mi, gradile svoj mali raj."

Kako vidite vašo kmetijo v prihodnosti?

V prihodnosti bomo povečali kapacitete za sprejemanje gostov, sprejeli še kakšno žival in povečati svojo čredo. 

Naključno so se odpovedali večini motilcev, kot sta radio in televizija. Tako jim ostane več časa in energije za ustvarjanje. Vsak dan so kreativni in to jih dela bolj podobne otroku. 

Sprememba v njih je, da so popolnoma izgubili čredni nagon. Da se vidi sprememba, so jim povedali prijatelji. Videti so izpopolnjeni.