Koliko energije porabiš in koliko odpadkov ustvariš so vse bolj pogosto vprašanja pri sklepanju poslov s tujino. Slovenska mala in srednja podjetja se tega zavedajo, kako pa je s tem v praksi? To je bilo osrednje vprašanje skupnega projekta agencij SPIRIT Slovenija in sorodne madžarske HEPA, sklepnemu delu in predstavitvi ugotovitev smo z velikim zanimanjem prisluhnili tudi mi.
Ob podpori Evropske komisije v okviru Instrumenta za tehnično podporo (TSI) sta slovenska in madžarska javna agencija preverjali, kako pripravljeni so slovenski mali in srednji izvozniki na trajnostne zahteve mednarodnih trgov ter kakšno pomoč dejansko potrebujejo.
Slika kaže premike, pa tudi še precej dela
Na predstavitvi rezultatov na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport je bila predstavljena analiza stanja, pa tudi dobre prakse in priporočila za nadaljnjo podporo podjetjem. Kot smo slišali, podjetja v Sloveniji že izboljšujejo energetsko učinkovitost, zmanjšujejo količino odpadkov, skrbneje ravnajo z viri, usposabljajo zaposlene in izboljšujejo varnost pri delu. To so konkretni koraki, ki se poznajo v vsakdanjem poslovanju.
Toda analiza je tudi pokazala, da trajnost v večini podjetij še ni sistematično vključena v poslovne strategije. Zatakne se pri manj privlačnem, a nujnem delu: zbiranju podatkov, spremljanju rezultatov, poročanju in izračunavanju ogljičnega odtisa. Eno je zmanjšati porabo energije. Drugo je vedeti, za koliko si jo zmanjšal, to dokazati in vključiti v dolgoročni načrt podjetja. Izziv ostaja tudi jasno določanje odgovornosti za okoljske, družbene in upravljavske vidike poslovanja, znane pod kratico ESG.
V okviru projekta "Trajnost v izvozu – Krepitev konkurenčnosti MSP in zelenega prehoda", v katerem sta sodelovali slovenska javna agencija SPIRIT Slovenija in sorodna madžarska agencija HEPA, so obravnavai vrzel med zavedanjem in prakso o nujnosti trajnostnega poslovanja.
Priporočila in podpora ostajata
Številna podjetja trajnost še vedno dojemajo predvsem kot dodatno obveznost. Njene možnosti za večjo konkurenčnost, inovacije, rast izvoza in boljši dostop do financiranja ostajajo manj izkoriščene. Po ugotovitvah projekta bodo trajnostne zahteve na izvoznih trgih v prihodnjih letih še pridobivale pomen.
Za podjetje, ki se ukvarja z naročili, zaposlenimi in roki dobave, je lahko prevajanje trajnostnih zahtev v vsakdanje delo precejšen zalogaj. Tu imajo pomembno vlogo podporne institucije: zahteve morajo pomagati pretvoriti v razumljive in izvedljive korake.
SPIRIT Slovenija in HEPA podjetjem že ponujata različne oblike podpore. Projekt je opredelil možnosti, kako trajnost bolj sistematično vključiti v usposabljanja, svetovanje, poslovne dogodke in finančne spodbude. Del tega je tudi prenos dobrih praks drugih evropskih institucij.
Trajnost brez olepševanja: kaj slovenskim podjetjem še manjka za nastop v tujini
Med ključnimi priporočili so krepitev strokovnega znanja svetovalcev, priprava praktičnih usmeritev za posamezne panoge ter učinkovitejša uporaba digitalnih orodij in samoocenjevanja. Pomembno bo tudi redno preverjanje, kje se podjetjem zatika in katera pomoč jim koristi.
Projekt je zato poleg analize potreb in priprave priporočil vključeval tudi zasnovo digitalnega orodja, podprtega z umetno inteligenco. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi znanja obeh agencij, da bi trajnost dolgoročno vključili v svoje delovanje in podporo izvoznikom.
Trajnostne zahteve mednarodnih trgov vedno bolj vplivajo na konkurenčnost podjetij, številna mala in srednja podjetja pa za prilagajanje še nimajo dovolj znanja, podatkov in orodij, je bilo slišati na sklepnem delu projekta.
Primer dobre prakse: ko podatki pristanejo v DNK
Po predstavitvi je sledil obisk ljubljanskega podjetja BioSistemika. Tam je razprava o prihodnosti dobila precej oprijemljivejšo vsebino: predstavili so tehnologijo s potencialom za shranjevanje ogromnih količin podatkov v sintetični DNK.
Sliši se kot znanstvena fantastika. A prav takšne razvojne smeri kažejo, kako daleč lahko segajo rešitve podjetij, ki svoje znanje ponujajo tudi tujim trgom.
Biosistemika razvija tehnološko infrastrukturo in programske rešitve za domače in tuje naročnike. Pri razvoju in internacionalizaciji ji pomaga tudi SPIRIT Slovenija, prek javnih spodbud, promocije slovenskega tehnološkega znanja v tujini in sodelovanja pri razvoju trajnostnega poslovanja.
Obisk je tako odprl še širše vprašanje: kako podjetjem pomagati, da bodo poleg dobrih rešitev razvila tudi znanje, podatke in poslovne prakse, s katerimi bodo prepričala mednarodne partnerje. Dober izdelek ostaja začetek zgodbe. Vse več šteje tudi, kako nastane.
