Slovenski arheolog prišel do prelomne ugotovitve: do zdaj smo bili o tem v zmoti

Nova študija, pod katero je prvi podpisan predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU Ivan Šprajc, kaže, da so začeli astronomijo v Mezoameriki razvijati že precej prej, kot so menili do zdaj. Starodavni majevski koledar tako morda izvira že iz leta 1100 pred našim štetjem, kar je več stoletij prej, kot je bilo ocenjeno doslej. Podatki raziskave so najzgodnejši dokaz za obstoj formalnega koledarja, še posebej unikatno mezoameriškega koledarja z 260-dnevnim ciklom. Najstarejši pisni dokaz o tem koledarju, najden na fragmentih poslikanih fresk z majevskega najdišča v Gvatemali, sega v 3. stoletje pred našim štetjem, rezultati te raziskave pa postavljajo izvor koledarja vsaj tisoč let globlje v preteklost. 

Sodelovanje z Univerzo v Arizoni

Do odkritja so raziskovalci prišli z analizo lidarskih posnetkov obsežnega območja vzdolž južne obale Mehiškega zaliva. Ivan Šprajc je v sodelovanju s stanovskim kolegom Takešijem Inomato z Univerze v Arizoni odkril, da zahtevam po določeni orientiranosti ustrezajo tudi številni objekti s tega območja, ki so bili zgrajeni približno med leti 1100 in 750 pred našim štetjem in predstavljajo najzgodnejšo monumentalno arhitekturo v Mezoameriki.

Orientacije, ki prevladujejo, se nanašajo na Sončeve položaje na horizontu in so omogočale rabo opazovalnih koledarjev. Njihova struktura nedvoumno razodeva povezavo s formalnim koledarjem, zlasti z 260-dnevnim ciklom. Ta edinstveni časovni razpon je kulturi morda pomagal pri odločitvah, povezanih s kmetijstvom, religijo, politiko in drugimi področji.

Hot off the press: new evidence published in a scientific paper by co-author Ivan Šprajc, @ZrcSazu , suggest Mayan calendar much older than thought before. Full article in @ScienceAdvances , short summary on our web page: https://t.co/ZkzJ46bRqm pic.twitter.com/9z9OVGDupU

— ZRC SAZU (@ZrcSazu) January 8, 2023

Astronomsko orientiranje prisotno že ves čas

Kot je pojasnil Šprajc, so z raziskavo potrdili, kar so že sumili: da so bili isti principi astronomskega orientiranja v veljavi že od najzgodnejšega časa, vse odkar poznamo monumentalno arhitekturo. "To je zanimivo, ker je to čas, ko je zgodnji način življenja lovcev in nabiralcev šele prehajal v stalne poselitve skupnosti, ki so temeljile na poljedelstvu, zlasti gojenju koruze."

Poljedelstvo namreč zahteva načrtovanje dejavnosti skozi leto, kar je spodbudilo rast in pomen astronomskih opazovanj. Ta so po besedah Šprajca od nekdaj imela zelo praktično vlogo, saj omogočajo orientacijo v prostoru in času.

Maji so bili izjemno podkovani v astronomiji

V obdobju predšpanskih civilizacij na območju Mezoamerike je večino pomembnih civilnih in ritualnih objektov zgradili tako, da so bili usmerjeni proti Sončevemu vzhodu ali zahodu na določene dneve, ki so bili obredno pomembni v poljedelskem ciklu. Veda, ki se ukvarja s proučevanjem orientacije objektov, se imenuje arheoastronomija in slovenski arheolog Ivan Šprajc je eden vodilnih predstavnikov te vede ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. 

Izsledke svojih zadnjih analiz sta zgoraj omenjena raziskovalca v sodelovanju s tretjim, Anthonyjem F. Avenijem z Univerze Colgate v ameriški državi New York, objavila v ugledni znanstveni reviji Science Advances. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Tednik Nedelo (@tednik_nedelo)

Kot arheolog Šprajc raziskovalno deluje predvsem na mehiškem polotoku Jukatan, in sicer doslej v njegovi s težko prehodno džunglo porasli notranjosti. Sprva so si na terenu tam pomagali z letalskimi fotografijami, zadnjih nekaj let pa so jim v neprecenljivo pomoč lidarski posnetki, ki prikažejo obliko reliefa pod rastjem in raziskovalcem tako omogočijo veliko bolj učinkovito odkrivanje arheoloških najdišč majevske civilizacije. Lidar jim raziskovanje precej olajša, a kot pravi Šprajc, je "mačeta še vedno potrebna".

Povezava na članek v reviji Science Advances: http://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.abq7675

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord