N. V. | 6. 11. 2022, 10:47

Slovenski kmet jezen na starše, ki svoje otroke učijo "rabutati"

Facebook/Marko Vargazon/fotomontaža

Ste že mislili, da je konec s časi, ko so otroci kradli pridelke po drugih njivah in vrtovih? Očitno ste se motili. Vse več ljudi poroča o tem, da se bojijo za svoje vrtove, jezen kmet pa je na Facebook objavil celo fotografije, ko je ujel tatove na delu.

Ste kdaj "rabutali": kradli pridelke na tuji zemlji? Še pred nekaj leti je to bila pogosta praksa podeželskih otrok. "Rabutali" so koruzo, češnje, pa še kaj bi se našlo.

Če ste mislili, da je konec s časi, ko so otroci "rabutali", ste se motili

Časi, ko so otroci "rabutali", kmetje in gospodarji pa so jezno kričali nanje, ko so jih ujeli, še niso mimo. Po podatkih policije tovrstna kazniva dejanja iz leta v leto naraščajo. Res pa je, da morda kmetje več ne kričijo, temveč svoje frustracije izrazijo javno – na Facebooku. Kar je zares še najmanj: za "rabutanje" si lahko zaslužite tudi zaporno kazen.

"Posevki, ki so na njivah je last kmeta ne pa od vseh naj vam bo že to enkrat jasno," je zapisal ob tem pa prilepil še fotografije tatov.

Presenetljivo lahko ugotovimo, da otrok pridelkov ne rabuta sam. To počne s svojimi starši.

To je še bolj razjezilo slovenskega kmeta: "Dragi starši, namesto da med počitnicami učite otroke krasti, jih pripeljite na kakšno kmetijo, da jih naučimo delati, ne pa krasti. Ne vem, zakaj jih še ne peljete v kakšno trgovino, da bi skupaj kradli, kot ste na naših njivah."

Ni edini, ki se pritožuje nad "rabutanjem"

Govorili smo tudi z gospo iz Velenja, ki želi ostati anonimna. Pravi, da se mnogi, ki živijo v blokih in hišah v Velenju, bojijo za svoje pridelke:

"Mularija krade vse iz vrta. Najhuje pa je, da veliko od tega sploh ne pojedo. Poleti so se obmetavali z mojo čebulo."

Kmetom gre za nohte

Gospa opiše, da je tudi vrtičkarju hudo, ko njegov pridelek izgine, ali pa vidi, da ga je nekdo samo grdo uničil. Še huje je kmetu: slovenski kmetje letos niso v najbolj zavidljivi situaciji. Mnogim jo je namreč zagodla suša, zato je v pridelavi nastala velika škoda. Tako jih tatvine pridelkov ne le razjezijo, temveč tudi močno udarijo po denarnici.

Za tatvino tudi zaporna kazen

Tovrstna kazniva dejanja v zadnjih letih naraščajo. Medtem ko so slovenski policisti v letu 2018 zabeležili 20 takšnih primerov, jih je bilo letos do 1. novembra že 29, poročajo Slovenske novice. Lani so nepridipravi kradli 21-krat, leto prej pa 27-krat.

Kdor vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, se kaznuje z zaporom do treh let. Če je vrednost ukradene stvari majhna in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol