Nekdanji zapornik na čelu občine: kako je to mogoče?

Slovenska zakonodaja omogoča, da lahko za visoko uradno funkcijo kandidirajo tudi tisti, ki so bili v preteklosti pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje. Ovir za njihovo kandidaturo ni niti, če so morali kazen prestajati v zaporu. Tudi na lokalnih volitvah 2018 se je tako zgodilo, da je županski stolček zasedel marsikdo, ki se je zaradi burne preteklosti zdel širši javnosti sporen. Ena slovenska občina pa je na čelo dobila človeka, ki je bil zaradi korupcije na pogojno zaporno kazen obsojen v času svojega županovanja. 

Najbolj je po končanem drugem krogu prejšnjih lokalnih volitev odmevala izvolitev Romana Leljaka na čelo občine Radenci. Mediji so bili v povolilnem času polni člankov o njegovi sporni preteklosti, mala pomurska občina pa je bila zaradi nekaterih njegovih županskih potez in glasnega nasprotovanja skupin občanov tudi kasneje večkrat v središču medijske pozornosti.

Vsa Slovenija je spremljala borbo dela prebivalcev Radencev za Titovo cesto, ki jo je poskušal župan kljub njihovemu glasnemu nasprotovanju na vse pretege preimenovati. Občane pa je razburjal tudi s prodajo občinskih neprofitnih stanovanj, prestavitvijo partizanskega spomenika in še čim. 

Leljak se je v preteklosti soočal s številnimi hudimi obtožbami in obsodbami. Zaradi goljufij, ki jih je zakrivil pred skoraj tridesetimi leti, so ga najprej spoznali za krivega na okrožnem, po pritožbi pa še na vrhovnem sodišču. Služenju kazni se je nekaj let uspešno izogibal. Med drugim je uporabil izgovor, da je neozdravljivo bolan.

S sodbo so mu dokazali, da je leta 1993 ogoljufal več Slovencev, ki jih je avstrijski banki Leasfinanz lažno prikazal kot posojilojemalce. Denar, ki ga je dobil, je obdržal zase. Istega leta si je z goljufijo banke Hypo leasing pridobil še več kot 13 milijonov takratnih tolarjev oziroma 54 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi, so v času obsodbe zapisali pri Dnevniku.

Dodatne dolgove si je nakopal po obsodbi

A to niso bila edina kazniva dejanja, zaradi katerih je bil trenutni župan Radencev v preteklosti obsojen. Po poročanju omenjenega medija ga je senat mariborskega sodišča na dodatnih pet let zapora obsodil tudi zaradi goljufij, ki jih je v letih 1995 in 1996 storil kot direktor podjetja Avto Ideal. Takrat je za več kot milijon evrov namenoma oškodoval 448 fizičnih oseb in eno podjetje.

Ker je bil v času obsodbe brezposeln in je trdil, da nima denarja, ga je sodišče oprostilo plačila sodnih stroškov. Leta 2015, ko je bil Leljak že na prostosti, je po poročanju Dela banka Sparkasse zanj zahtevala osebni stečaj, ker ji je skupaj z obrestmi ji je dolgoval 553 tisoč evrov.

Presenetljivo pa dolg do banke ni povezan z njegovimi preteklimi goljufijami, temveč je posojila, ki jih ni mogel kriti, jemal kasneje. V tistem času je namreč vlagal v turistično-gostinski objekt na Kapelskem Vrhu v občini Radenci, ki je v lastni njegovega očeta. 

Prek turistično-gostinske družbe Kajle, ki je ravno tako v očetovi lasti, je najemal kredite, pri katerih je bil solidarni porok, zato bi jih moral tudi odplačevati. A to se ni zgodilo. Neplačana je ostala skoraj celotna glavnica, nabralo pa se je še precej obresti, so zapisali pri Delu.

Goreči nasprotniki in neomajni podporniki

Njegova preteklost je bila v času volitev 2018 dobro znana tudi prebivalcem radenske občine, ki so ga izvolili. Še danes odmeva izjava nekega občana, ki je ob Leljakovi zmagi na volitvah novinarjem POP TV povedal: "Osem let smo imeli poštenjake, pa niso naredili nič." 

Tudi sam je ob preboju v drugi krog leta 2018 dejal, da se zaveda svoje zgodovine. A smo kot družba "sprejeli zakone in norme. In če je bil nekdo rehabilitiran, v zaporu, to še ne pomeni, da ne sme več delovati na družbenih funkcijah, če želi nekaj popraviti", piše Vestnik.

Po Leljakovih besedah ni greh storiti nekaj slabega, temveč je greh, če tega potem ne popraviš.

Dodal je, da so ljudje prepoznali, da se sedaj trudi pomagati drugim, on pa ima veliko obveznost in odgovornost, da pokaže, da je njegovo življenje sedaj na dobri poti.

Štiri leta kasneje si je nabral še več gorečih nasprotnikov, kot jih je bilo ob zadnjih volitvah, veliko pa je tudi tistih, ki so z njegovim županskim delom zadovoljni in ga pri tem neomajno podpirajo. Aktualni župan Radencev se za vnovičen mandat poteguje tudi na letošnjih volitvah. Ali mu bo ponovno uspelo, bo pokazal čas.

Župan, ki je bil obsojen v času opravljanja funkcije in ostal na položaju

Leta 2019 je Okrožno sodišče v Mariboru na pogojno zaporno kazen obsodilo tudi župana Radelj ob Dravi Alana Bukovnika. Spoznan je bil za krivega jemanja podkupnine v korist občine, za kar je dobil eno leto in pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Sodišče mu je hkrati naložilo še 6.800 evrov stranske denarne kazni, moral pa je poravnati tudi stroške sodnega postopka, so takrat zapisali pri STA.

Bukovnik je bil kaznovan, ker je leta 2016 zavodu Domania iz Puconcev, ki je bil na javnem razpisu že izbran za koncesionarja za izvajanje storitve pomoč na domu, podpis pogodbe pogojeval z nakupom več poslovnih prostorov v občinski lasti. Dejanja ni priznal, kljub obsodbi pa je še naprej ostal na čelu občine. Tudi on se na letošnjih volitvah poteguje za še en mandat.

Zakon namreč slovenskim županom, občinskim svetnikom, pa tudi poslancem in nekaterim drugim visokim funkcionarjem, omogoča, da kljub obsodbi za kaznivo dejanje ostanejo na svojem položaju, če je njihova kazen pogojna ali če so obsojeni na nepogojno zaporno kazen, ki ni daljša od šest mesecev. Če je tam manj kot pol leta, lahko slovenski župan občino teoretično vodi tudi iz zapora.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ