A. B./STA | 20. 3. 2023, 06:53
Smo prebivalci Slovenije zares tako nesrečni?
Podatki kažejo, da se je stanje sreče pri nas nekoliko izboljšalo, a še vedno ni tako, kot bi lahko bilo.
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. julija 2012 razglasila 20. marec za mednarodni dan sreče. Letos tako praznuje 10-letnico, namenjen pa je predvsem opominjanju na pomen sreče v življenju ljudi po vsem svetu. Mednarodni dan hkrati poziva k odpravljanju revščine, zmanjšanju neenakosti in zaščiti planeta.
Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je ob mednarodnem dnevu sreče sporočil, da sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem leta 2022 ves čas ali večino časa srečni dve tretjini starejših od 16 let (66 odstotkov). To je sedem odstotnih točk več kot leta 2018, ko je urad nazadnje meril občutek sreče. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je približno enak.
Osebe, ki so bile srečne ves čas oziroma večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisale osebnim odnosom (8,8 od 10). To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče, so zapisali na spletni strani urada.
"Na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi jo potrebovali, je lani lahko računalo 93 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več," so pojasnili v raziskavi in dodali, da so stari 65 let ali več lahko na to pomoč računali v manjšem odstotku.
"Tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa, so lahko bolj računali na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev kot tisti, ki so se srečne počutili včasih, redkokdaj ali nikoli."
Na občutek sreče vpliva več dejavnikov
Surs je ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, na svoji spletni strani zapisal, da na to, ali se oseba počuti srečna ali ne, sicer vpliva veliko dejavnikov. Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi ali finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela in drugi dejavniki.
Ob tem pa so poudarili, da sta sreča in zadovoljstvo z življenjem zelo povezana.
Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem sicer najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tako so bili leta 2016 zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami.
