A. B. | 25. 11. 2022, 07:00

Soseda bi prijavili, če bi imel preglasno glasbo – zakaj ga ne, če izvaja nasilje?

Profimedia

Nasilje v družini je od svojega 15. leta starosti doživelo 110.200 žensk, starih med 18 in 74 leti. Mnogokrat pomoči niso poiskale zaradi strahu in občutka, da tega ne morejo storiti. Statistike o nasilju v Sloveniji kažejo žalosten prikaz tega, da jim mnogokrat ne pomagajo niti tisti, ki bi jim lahko. 

25. november je od leta 1981 mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ta datum je bil izbran v čast sestram Mirabal, trem političnim aktivistkam iz Dominikanske republike, ki so bile leta 1960 umorjene po ukazu vladarja države Rafaela Trujilla (1930‒1961). V Sloveniji zato med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Eno izmed oblik nasilja, povzročeno tako v partnerskem odnosu kot zunaj njega, je doživela vsaka peta oz. 22 odstotkov žensk v starostni skupini med 18 in 74 leti. Najpogostejša oblika je fizično nasilje (vključno z grožnjami). Doživelo ga je 13 odstotkov žensk, spolno nasilje nekaj več kot 9 odstotkov žensk, pri čemer so utrpele tudi telesne poškodbe. 6 odstotkov žensk je bilo tarča tako resnih oblik nasilja, da so se bale za svoje življenje, o pretresljivih statistikah poročajo iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). 

Zunaj partnerskega odnosa ženske najpogosteje doživljajo fizično, v partnerskem odnosu pa psihološko nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Največ umorov žensk se zgodi v njihovem družinskem okolju, dodajajo na SURS. 

Včasih ga je težko prepoznati 

Nasilje je mnogokrat težko prepoznati, saj se pojavlja v več oblikah, mnogokrat se tudi stopnjuje. Na Policiji pojasnjujejo, da se nasilje najpogosteje začne s psihičnim nasiljem – "Veliko žrtev se zaradi spretne manipulacije storilca sploh ne zaveda, da so določena dejanja, s katerimi storilec dokaže svojo prevlado nad žrtvijo, v resnici nasilna," poudarjajo na Policiji. Žrtev je tako 'priklenjena' na storilca, težko se zateče v varno zavetje in ostaja izolirana od svoje socialne mreže. 

Policija.si

Nasilje v družini je kaznivo dejanje. "Ne dogaja se nekje, kjer bi bila žrtev sama na nevarnem kraju, ampak za domačimi stenami, med katerimi naj bi se vsak posameznik počutil varnega, sprejetega, ljubljenega, zaželenega. Ne zgodi se kot enkraten travmatski dogodek, temveč se ponavlja vedno znova, tudi vsakodnevno, v različnih oblikah, preko različnih dejanj premoči storilca nad žrtvijo," opozarjajo na Policiji. O tem pričajo tudi podatki dostopni na SURS, namreč skoraj 7 odstotkov žensk, ki so doživele partnersko nasilje, je poročalo o fizičnih
poškodbah ali psiholoških posledicah, škodljivih zdravju.

Nasilje v družini je od svojega 15. leta starosti doživelo 110.200 žensk, starih med 18 in 74 leti. Ženske v Ljubljani in Mariboru pogosteje, v 20 odstotkih, poročajo o nasilju v družini kot ženske na redkeje naseljenih območjih, okoli 14 odstotkov, razberemo iz podatkov SURS. 

Posledice so lahko za žrtve težke in dolgotrajne, kažejo se lahko tudi pri vedenju otrok, ki svojo stisko izkazujejo z nelagodjem, zapiranjem vase, tudi slabšanjem šolskega uspeha. "Zaradi fizičnega nasilja morajo včasih celo poiskati zdravniško pomoč, poškodbe pa so lahko dosmrtne in nepopravljive," izpostavljajo. 

Prijavite nasilje! 

Nasilje je večplasten in obsežen problem, o katerem moramo govoriti tudi takrat, ko nam je neprijetno. Žrtve namreč zaradi strahu, sramu, krivde, socialne in ekonomske odvisnosti od storilca o teh dejanjih v družini ne zaupajo uradnim institucijam, ki bi jim lahko pomagale v tej situaciji. Pogosto jih je strah, da bo z njihovim odhodom družina razpadla in da bodo otroci ostali brez enega od staršev, o vzrokih pojasnjujejo na Policiji. 

Žrtev mogoče za ta korak nima poguma in moči, boji se reakcije storilca, zato so ljudje, ki to storijo namesto nje, včasih njihova rešilna bilka iz kroga zlorab in nasilja.

Če doživljate nasilje, lahko uporabite tudi skrito kretnjo rok, s katero boste lahko brez besed zaupali, da ste v stiki. Kako je videti, si lahko pogledate na spodnjem videoposnetku:

V Društvu za nenasilno komunikacijo vsako leto pomagajo več kot tisoč žrtvam

Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica društva, je nedavno pojasnila, da se k njim zateče vse več mladih žensk in na srečo nekatere tudi v trenutkih, ko nasilje še ni vsakodnevna stalnica: "V tej fazi še niso tako poškodovane, ogrožene in se lahko tudi hitreje izkopljejo iz nasilja." 

Velikokrat bližnji o nasilju slutijo, a glede tega ne storijo ničesar, saj se počutijo nemočne. "Strahovi ljudi, da bi se vmešavali v družinsko življenje, so še vedno veliki. Pogosto nas kličejo in sprašujejo, ali bi bilo njihovo vmešavanje pretirano ali bi bilo vseeno prav, da ukrepajo, ker so morda edini, ki slišijo, kaj se dogaja za sosednjimi vrati," je Zabukovec Kerinova nedavno pojasnila za Primorske novice. 

Pri tem jih v Društvu spodbujajo, da se ne le na anonimen, temveč aktiven način vpletejo v situacije. Zabukovec Kerin tudi poziva, da naj bodo v postopkih pripravljeni povedati, kaj so slišali ali videli. 

"Ljudje z izkušnjo nasilja so pogosto prepričani, da se ne želi nihče vplesti, saj takrat, ko spregovorijo o nasilju, ljudje pogosto ne vedo, kako se odzvati. Žrtve včasih menijo, da tudi pristojne ustanove še vedno zmanjšujejo težo nasilja," je dodala.  

Bobo/Saša Despot

Kam se obrniti po pomoč?

Če doživljate nasilje ali nasilje doživlja kdo izmed vaših bližnjih, nemudoma poiščite pomoč. Obrnete se lahko neposredno na policijo, na telefonsko številko 113 ali podate anonimno prijavo na telefonsko številko 080 1200. Obrnete se lahko tudi na Center za socialno delo. 

Druge organizacije, ki delujejo na področju nasilja:

  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, pokličite jih na: 080 11 55 ali 031 699 333. 
  • Društvo za nenasilno komunikacijo: Ljubljana, pokličite jih na: 01 4344 822 ali 031 770 120 in Koper, pokličite jih na: 05 639 3 170 ali 031 546 098.
  • Društvo ženska svetovalnica, pokličite jih na: 01 2511 602 ali 040 359 909.
  • Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi, pokličite jih na: 031 613 000 ali 080 1722. 
  • Center za pomoč osebam (žrtvam) z izkušnjo kaznivega dejanja - Papilot, pokličite jih na: 01 5241 240 ali 051 665 186.
  • Zavod Emma, pokličite jih na: 01 4254 732 ali 080 2133.
  • Beli obroč, pokličite jih na: 01 430 54 90 ali 040 772 276.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.