Amanda Buhinjak | 27. 7. 2022, 20:00

Povpraševanja po brezmesnih jedeh je vse več. Se družba prebuja?

Osebni arhiv/Veronika Cukrov/Facebook/Slovensko vegansko društvo/fotomontaža
Povpraševanja po brezmesnih jedeh je vse več. Se družba prebuja? (foto: Osebni arhiv/Veronika Cukrov/Facebook/Slovensko vegansko društvo/fotomontaža)

Veganstvo ni le trend, temveč posameznikova osebna odločitev, da mesnih jedi iz različnih razlogov ne želi več uživati. Zakaj je pomembno, da se kot družba začnemo o tovrstnih tematikah resneje pogovarjati? Pravnica Veronika Cukrov nam je zaupala, na kak način so se odločili pristopiti k problematiki. 

Slovensko vegansko društvo je maja letos na portal Peticija.online objavilo peticijo z naslovom Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah.

S peticijo predlagajo uzakonitev možnosti izbire veganskega obroka v vseh javnih ustanovah, ki nudijo hrano - v šolah, na univerzah, v vrtcih, domovih za starejše, bolnišnicah, zavodih za prestajanje kazni in v javnem sektorju. 

Pogovarjali smo se z Veroniko Cukrov, pravnico, magistrico prava in doktorsko kandidatko, ki nas je poučila, da si moramo tematiko dovoliti začutiti in jo utemeljevati z oblikovanjem zakonodaje, ki bo vsakomur omogočila pravico do brezmesnega obroka. 

"Nagovoriti si primarno želimo oblast ter zakonodajalca, obenem pa tudi seveda zainteresirano javnost," pojasnjuje Cukrova. 

Osebni arhiv/Veronika Cukrov

Zakaj je pomembno, da se tovrstne spremembe uvajajo v javnih zavodih? Ali pobuda izhaja tudi iz kakšne posebne zgodbe? 

Pobuda izhaja iz praktičnih problemov, ki so bili predstavljeni društvu s strani posameznikov, kar se mi tudi kot pravnici zdi pomembno, kajti pravo mora urejati problematiko, ki je izkustveno prisotna, ne zgolj abstraktnih visokoletečih floskul, ki nimajo praktične uporabe. 

"Pravica do veganskega obroka v javnih ustanovah, kjer se že sicer ponujajo obroki, bi pomenila uradno priznanje zahteve po prepovedi diskriminacije veganov," pojasnjuje. 

Pomenila bi tudi institucionalizacijo veganstva kot legitimnega svetovnonazorskega stališča, kar bi lahko imelo v prihodnosti še veliko več implikacij.

Facebook/Slovensko vegansko društvo

Je v praksi tovrstnih primerov veliko? 

Kot primer lahko navedem študijske obveznosti na različnih fakultetah, denimo na veterinarski, ki lahko nasprotujejo veganskemu prepričanju. 

"Zasledila sem tudi primer, ko so veganski osebi, ki je bila brezposelna na Zavodu, ponudili delovno mesto v predelovalnem obratu mesa (zavrnitev zaposlitve ima lahko gmotne posledice za osebo, ki je prijavljena na zavodu kot brezposelna, z vidika nadomestila)."

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

"Primerov je v praksi veliko in se kvalitativno ne razlikujejo od potreb, ki jih imajo druge osebe s svetovnonazorskimi prepričanji, ki nasprotujejo določenim ravnanjem," pritrjuje Veronika.

Še enkrat poudarjam tudi, da prepoved diskriminacije na podlagi pomembnejših moralnih prepričanj izhaja iz ustave ter je zagotovljena drugim skupnostim, zaradi česar ne gre za nekakšne posebne pravice, temveč le za konsistentno priznavanje istih pravic vsem. 

Ali pobuda izvira tudi iz dejstva, da je povpraševanja po brezmesnih jedeh vse več? Oziroma kje menite, da bi bila ta potreba predvsem ključna?

Absolutno imate prav, povpraševanja po brezmesnih obrokih nedvomno je več, deloma izhaja to tudi iz zdravstvenih ter okoljevarstvenih argumentov, ne zgolj ozkih etičnih (torej z vidika varstva živali).

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Pri tem dodaja: "To nakazuje nekakšno spremembo v potrebah prebivalstva, čemur bi se po mojem mnenju morali prilagoditi tudi javni zavodi; torej ne le z vidika veganov samih, ampak tudi z vidika razvoja družbe in njenih potreb."

Ali pobuda temelji izključno na uvajanju in ne tudi spodbujanju veganstva? 

Pobuda vsaj z vidika mojih prepričanj temelji na vprašanju diskriminacije. Pravno gledano menim, da svoboda vesti iz Ustave RS zajema prepoved diskriminacije veganstva, to pa še v praksi ni bilo uveljavljeno, sploh ne z vidika obrokov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

"Absolutno pa ima ukrep odprave diskriminacije lahko za posledico tudi to, da se več oseb odloči za veganski obrok, ki se morda sicer ne bi, kar seveda Društvo pozdravlja," dodaja. 

Ampak po svojem osebnem mnenju kot pravnica menim, da je ključno varstvo oseb, ki imajo svetovnonazorska prepričanja, ki nasprotujejo uživanju živalskih izdelkov ter konsistentno varovanje svobode vesti posameznikov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

"Veganska ponudba" najbrž zajema tudi vegetarijanske jedi? Kako bi se izkazovala ta razlika, v kolikor bi se? 

Predvidevam, da bi se razlika med vegansko in vegetarijansko ponudbo kazala, če bi sploh se, na ravni posamičnih ustanov glede na potrebe upravičencev do obroka in glede na kapacitete posamične ustanove. Dejstvo pa je, kot ste dejali, da so vsi veganski obroki že po naravi stvari vegetarijanski.  

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.