Amanda Buhinjak | 14. 7. 2022, 20:00

Vse več mladih se odloča za brezmesni življenjski slog: "Gre za vrnitev v preteklost, za vrnitev h koreninam."

Osebni arhiv/Veronika Cukrov/Facebook/Slovensko vegansko društvo/fotomontaža
Vse več mladih se odloča za brezmesni življenjski slog: "Gre za vrnitev v preteklost, za vrnitev h koreninam." (foto: Osebni arhiv/Veronika Cukrov/Facebook/Slovensko vegansko društvo/fotomontaža)

Veganski življenjski slog je v Sloveniji vse bolj prisoten. Obstajajo celo posamezniki, ki se borijo, da bi brezmesne jedi prišle na jedilnike javnih ustanov. Pogovarjali smo se s pravnico Veroniko Cukrov in skupaj z njo razbili mite o tem, kaj pomeni biti vegan in ali gre res samo za modno kaprico.

Se mladi res vedno pogosteje odločajo za brezmesni življenjski slog? "Študije to nedvomno izkazujejo. Že naši predniki so jedli pretežno rastlinsko hrano, tako da gre v bistvu za nadaljevanje tradicije, ki bi ji lahko sledili vsi, ne samo mladi," pojasni Veronika Cukrov, pravnica in magistrica prava Slovenskega veganskega društva.

Porast zanimanja za veganstvo

Zanimanje za izbiro veganskega obroka je opazno, česar ne dokazujejo le študije, temveč potreba po izbiri, ki narašča tudi v javnih institucijah, pojasnjuje Cukrova. To se kaže tudi v široki izbiri veganskih izdelkov v trgovinah.

A zavedanje še zmeraj ni na točki, na kateri bi moralo biti: "Po eni strani, kar je s tržnega vidika spoznavno predvsem prek široke ponudbe veganskih izdelkov, je porast zanimanja za veganstvo nedvomno opazen. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da naše kmetijske subvencije disproporcionalno spodbujajo prodajo in pridelavo izdelkov živalskega izvora."

Poraja se resno vprašanje o tem, ali gre za pravno upravičen ukrep, za katerega si želi, da bi se spremenil. Neupravičene so po njenem mnenju tudi kampanje za promocijo mesa.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Miti o veganstvu: sta pes in maček kot krava? 

Cukrova poudarja, da ljudje najpogosteje svoj odnos do živali utemeljujejo na odnosu do psov in mačk: "Po mojem mnenju se ljudje ne zavedajo predvsem tega, da so domače živali, kot sta pes in maček, v bistvu podobne rejnim živalim."

"Med vegani in drugimi člani družbe ni velike razlike v vrednotah, ker imata obe skupini radi živali, vegani so zgolj sprevideli, da to zajema tudi krave, kokoši in pujse," pojasnjuje pravnica. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Sama izpostavlja, da je mitov o veganstvu mnogo in pojasnjuje, da sama najpogosteje sliši naslednje: "Mitov okoli veganstva je mnogo, denimo prepričanje, da je veganstvo dražje od vsejedstva, da je nenaravno ali celo škodljivo, da je modna muha in podobno." 

"Vendar je dejstvo, da veganski obroki ne odstopajo bistveno od povprečnega in ne predstavljajo višjih izdatkov, ampak kvečjemu nižje, kar tudi dokazujejo številne tuje študije, kot tudi osebne izkušnje slovenskih veganov," potrjuje Cukrova. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Miti o veganstvu izhajajo iz nezavedanja ali pozabljanja pomembnih dejstev o naši preteklosti - veganska prehrana je prehrana naših prednikov. Zato etičnosti odločitve za spremembo prehranskih navad ne vidi v prehranskih kapricah, temveč ga obravnava kot svetovnonazorsko opredeljenost, ki v prvi vrsti izhaja iz sočutja. 

"Etična razsežnost veganstva se res poleg živali razširja tudi na okolje, za katero danes vsi vemo, da od nas terja več pozornosti in hitrega ukrepanja."

Razume, da je težko sprejeti to stališče kot legitimno, ker po naravi postavlja pod vprašaj vsejedstvo, s tem pa se tudi vsejedci z golim obstojem veganstva počutijo napadene. "Čeprav to po mojem mnenju ni namen veganstva," dodaja in potrjuje, da se etična razsežnost veganstva širi tudi na okolje.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

Peticija: Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah

Na pobudo Slovenskega veganskega društva je bila oblikovana peticija, s katero si prizadevajo uveljaviti veganske obroke v javnih ustanovah, kot so bolnišnice, šole, univerze in drugi javni zavodi. 

"Pomembno je razumeti, da so bili (praktično) veganski obroki temelj zdravega slovenskega kmečkega preživetja dolga stoletja. Šele zadnjih par desetletij se je ustvarilo prepričanje, da je treba meso jesti praktično vsak dan," pojasnjuje Cukrova, doktorska kandidatka, ki spodbuja k premisleku o podpisu javne pobude Slovenskega veganskega društva Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah.

S tem se naveže na "modnost" veganstva in poudari, da gre za vrnitev v preteklost, h koreninam.

S peticijo želijo nagovoriti oblast in zakonodajalca, širšo javnost pa spodbuditi ne le k premisleku, temveč tudi k dejanjem.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Slovensko vegansko društvo (@vegansko.drustvo)

"Upam, da bo širša javnost prepoznala pomembnost in prednosti veganstva v bližnji prihodnosti," svoje želje izrazi Cukrova.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.