Preveč lepo, da bi bilo res: številni Slovenci nasedli vrtoglavim popustom

Na Facebookovi tržnici z malimi oglasi Marketplace se je v zadnjem času pojavila množica ponudb dragih izdelkov (droni, računalniki, pohištvo ...), ki se zdaj prodajajo po smešno nizkih cenah. Vendar gre za prevaro. 

Nakup vodi do na prvi pogled slovenske spletne trgovine na naslovu xh-a7.com. Vendar se v ozadju skrivajo goljufi iz tujine. Če ste naročili na tej spletni strani, boste po vsej verjetnosti ogoljufani, mogoče je celo, da je prišlo do zlorabe vaše plačilne kartice, poroča Siol. 

Na Facebooku je vse oglase objavila oseba z uporabniškim imenom Wendy Santos. Mogoče je, da gre za resnično osebo, ki ji je nekdo zlorabil uporabniški račun. Mogoče je tudi, da gre za profil izmišljene osebe. 

Nizke cene oglasi upravičujejo s tem, da je podjetje tik pred stečajem, zato morajo nujno prodati ves svoj inventar. 

Cene izdelkov so absurdno nizke - celo do 98 odstotkov nižje kot v naših trgovinah. Za enega od Panasonicovih digitalnih brezzrcalnih fotoaparatov namreč želijo le 46,19 evra, redna cena pa je skoraj 2.400 evrov, na primer. Nizke cene so prvi opozorilni znak, drugi pa, da so znižane cene vseh izdelkov enake (46,19 evra). 

Prav tako na spletni strani ni nobenih podatkov o tem, kje ima podjetje sedež in kdo so odgovorne osebe. Skrb vzbujajoče je, da je spletna stran napisana v polomljeni slovenščini. Zagotovo je tudi sumljivo, da spletna trgovina uporablja e-poštna predala javnih servisov Gmail in Outlook (čeprav to še ne pomeni, da gre nujno za znak goljufije, saj ju občasno uporabljajo tudi nekatere legitimne manjše spletne trgovine).  

Kaj zdaj?

Če ste kupili v "tovrstni trgovini", boste morda naročeni izdelek dobili, vendar bo izredno slabe kakovosti oziroma ponaredek. Prejmete lahko tudi čisto drugačen izdelek, npr. denarnico namesto športne obutve. Mogoče je tudi, da ne boste dobili ničesar. Če so posamezniki plačali s kreditno kartico, je zelo verjetno, da so podatke o njej na pladnju izročili goljufom in se s tem izpostavili zlorabi. 

Pristojne institucije žrtvam zlorab svetujejo, da v primeru plačila s kreditno kartico v eni od tovrstnih trgovin kartico takoj prekličejo, hkrati pa se pri svoji banki pozanimajo glede postopka vračila denarja (t. i. chargeback).