Trgovine s pritožbami nad primerjalnik cen živilskih izdelkov, ta naj bi vseboval "številne nepravilnosti"

Niti en dan po tem, ko je zaživel primerjalnik cen živilskih izdelkov Naša super hrana, kljub negotovosti o njegovi uporabi, trgovske verige opozarjajo, da ta ne prikazuje resničnih cen posameznih živil in skupne košarice. Spletna stran omogoča primerjavo cene izdelkov iz 15 skupin osnovnih živil in petih dodatnih sezonskih živil (torej skupno 20 živil). Navedeno je mogoče poizvedeti pri trgovcih Hofer, Lidl, Eurospin, Mercator, Spar in Tuš. 

Na podlagi spletne strani ima v Sloveniji najcenejšo košarico s petnajstimi izbranimi živili Eurospin, najdražjo Tuš. Razkorak med njima glede na podatke znaša 10,85 eura. 

Namen spletne strani dosežen, a po kakšni ceni?

Namen vzpostavitve spletne strani se skriva v uvajanju ukrepov zoper draginjo, ki je znatno povišala cene mnogih živil, kar državljani opažajo že dalj časa. Zato se ideja o tem, da lahko cene izvemo kar prek spleta, sliši kot lažji način dostopa in posameznikovega izračuna izkupička, ki ga bo moral odšteti za nakup. Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, je dejala, da želijo "potrošnike seznaniti, in sicer tako, da bodo lahko primerjali posamezne proizvode med različnimi trgovci, pa tudi po poreklu in kakovosti teh proizvodov", je pojasnila na novinarski konferenci. 

A ob tem je Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice (TZS), poudarila, da bo le čas pokazal, ali je spletni primerjevalnik dosegel svoj namen. Za ogled in preučitev spletne strani so namreč prosili tudi trgovce, a se je Hofer že po prvem dnevu odzval s svojo kritiko na prikazane cene izdelkov. Mnenju se je pridružil tudi Spar. 

Hofer opozoril na "številne nepravilnosti", Spar na akcije in popuste 

Iz uprave trgovin Hofer so opozorili, da primerjalnik vsebuje "številne nepravilnosti". Te so izvajalcu že posredovali, pri tem pa opozorili, da so cene testenin, masla in jabolk zaokrožene navzdol ter da košarica vseh izdelkov pri njih stane 46,08 evra in ne 48,88 evra, kot je navedeno na spletni strani Naša super hrana. 

"Če izhajamo iz dejstva, ki ga navaja izvajalec, da se popis izvaja iz kupčevih oči, bi ta v primeru, da je zaloga na primer najugodnejših polžkov v posamezni trgovini slučajno pošla, zagotovo izbral cenovno primerljiv izdelek, na primer svedre, ne pa izdelka blagovne znamke Barilla, ki je skoraj trikrat dražji," so v odgovoru na zastavljena novinarska vprašanja zapisali za Dnevnik TV Slovenija. 

Medtem so iz trgovine Spar sporočili, da trenutno cene še preverjajo, a poudarili, da se njihova ponudba oblikuje tudi na podlagi popustov in akcij, ki jih nudijo, zato navedene niso nujno končne cene njihovih izdelkov. 

Ministrica za kmetijstvo poudarila, da bodo podatke preverili 

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je povedala, da je Hofer zares posredoval svojo opozorilo, ki ga nameravajo tudi preveriti: "Če je prišlo do napake, bomo podatek popravili. V kolikor pa ne, bomo to obrazložili," je zaupala in dodala, da je temeljni namen košarice zagotovoti prerazporejanje po celotni verigi, torej ne le pri trgovcih, temveč tudi v živilsko-pridelovalni industriji in v primarni proizvodnji.

Po njenem mnenju to naj ne bi ustvarjalo dodatnega pritiska na trgovce.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pri tem kritični 

Roman Žveglič, predsednik KGZS, je opozoril, da zastavljeno primerjanje cen živil ne more prinesti dobrih rezultatov, saj vključuje izdelke oziroma živila po končni (maloprodajni) ceni.

Po navedbah Dnevnika TV Slovenija je namreč kritično tudi to, da trgovci v živilskopredelovalni industriji ne dovoljujejo zviševanja cen, živilskopredelovalna industrija ne cen surovin.

Kmetje po njegovih besedah na ta način ostanejo brez besede. "Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oziroma se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce," je dejal.

"Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo – postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov," je povedal Žveglič. Poudaril je tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila in da je treba to nadzirati.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord