Oj, Triglav, moj dom: zakaj turisti množično rinejo na naš najvišji vrh? Njihovi odgovori vas bodo presenetili

Plezanje na slovenske vrhove, predvsem na Triglav, je v zadnjih letih postalo zelo priljubljena oblika aktivnega turizma med tujimi obiskovalci Slovenije. A mnogi med njimi ne vedo, da vzpon na Triglav ni mačji kašelj, vsaka napaka "tam zgoraj" pa je lahko usodna. Naši gorski reševalci imajo iz leta v leto več dela, čeprav obiskovalce gora vedno znova pozivajo k previdnosti. 

Modna muha ali kaj drugega? 

Za varen obisk gora je potrebno upoštevati kup stvari, opozarjajo slovenska planinska društva: od vremenske napovedi do fizičnih sposobnosti, sem sodi tudi pridobivanje zadostnih informacij, hojo najmanj v paru ter izbiro označenih poti. Glede na to, da so med zaplezanimi in poškodovanimi plezalci vedno pogosteje tuji državljani, med katerimi žal ne manjka niti smrtnih primerov, se upravičeno sprašujemo, ali tovrstna opozorila pridejo do njih ter kako dobro so sploh pripravljeni na tovrsten podvig. 

Možen razlog, da se nekateri turisti vse preveč lahkotno podajajo v naše gore, bi lahko bila tudi zavajajoča promocija Triglava kot "pohodniške destinacije" (in ne alpinistične, kot to v resnici je) s strani nekaterih naših turističnih ponudnikov, je bilo ne tako dolgo nazaj izpostavljeno v televizijskem prispevku o porastu gorskih nesreč pri nas. A pravi gorski plezalci še kako dobro vedo, da so planinske poti, ki vodijo na vrh, zahtevne in nepredvidljive.

Motivi so zelo različni 

Vprašanje, kaj tujce žene na najvišje slovenske gore in zakaj si mnogi med njimi tako neznansko želijo osvojiti ravno Triglav, smo zastavili na slovenskem potovalnem forumu. Nanj se je odzvalo veliko tujih članov, ki so našo najvišjo goro že osvojili. "Triglav je na vaši zastavi, je najvišja gora v Sloveniji, na katero se je mogoče povzpeti v enem dnevu, planinske koče so poceni in enostavno jih je rezervirati. Poti so dobro označene, na voljo so različne težavnosti ferat (zavarovanih plezalnih poti, op. a.) in na vrhu je enako lepo, kot na vseh fotografijah, ki sem jih predhodno videla," je bil zelo natančen odgovor britanske pohodnice Alise Joanne. A je z njim sprožila nekaj ostrih odzivov v smislu, da Triglav vendarle ni enodnevni vzpon, da se je zanj treba pripraviti in si vzeti vsaj dva dni časa.

Oglasil se je tudi Ton iz Nizozemske, ki je zapisal: "Triglav je ikonična gora, če imate srečo z vremenom, boste dobili odlično panoramo in prvovrstne razglede v vse smeri. Na vrhu pa boste srečali zelo prijetne in prijazne ljudi z vsega sveta." Vzpon na Triglav je bil zanj tudi ena največjih življenjskih preizkušenj: "Na Triglavu sem premagal strah pred višino," je še zapisal. Medtem se je 62-letni Britanec Andrew pohvalil, da mu je vzpon uspel tudi pri njegovi "visoki" starosti. "Bilo je spektakularno gorsko doživetje in tudi pravi vpogled v slovensko dušo," je opisal svojo izkušnjo, ki bi jo priporočil vsakemu obiskovalcu Slovenije 

"Ker je pač tam"

"Moj 12-letni sin se je odločil, da bi želel plezati na Triglav, potem ko je videl njegov vrh s sosednje gore, na katero smo se povzpeli ... Kaj pa vem, verjetno je bila potreba po plezanju na visoke stvari vedno prisotna v zgodovini človeštva," je dejala članica iz Danske. Temu, da so se na Triglav podali, "ker je pač tam" in človeku pred očmi, je pritrdilo še nekaj komentatorjev.

"Če sem iskren, je bil Triglav edina gora, za katero sem slišal, preden sem prvič obiskal Slovenijo. Zdaj se ga načeloma izogibam, saj so na voljo tudi bolj zabavni vrhovi z bolj prijetnimi kočami,"  je zapisal Joe iz ZDA: "Eno je videti ga od daleč, čisto nekaj drugega pa zares," pa je skupaj s fotografijo sončnega zahoda z vrha gore delil madžarski član potovalnega foruma.

Tudi zelo čustvena izkušnja

"Na Triglav sem se povzpela na svoj 50. rojstni dan. To sem naredila zase, predvsem pa v spomin na mojega dragega očeta. Ko sem prišla na vrh, sem jokala, ker sem vedela, da je bil oče vso pot ob meni," nam je svoj razlog za vzpon na slovenski nacionalni simbol zaupala Avstralka slovenskih korenin. Kmalu se je vsul plaz podobnih komentarjev številnih drugih potomcev slovenskih izseljencev v skupini: "Na vrh Triglava me je gnala želja, da bi s tem dejanjem počastil svoje slovenske prednike,"  je dejal prav tako "naše gore list", Peter iz Oregona.

"Kar trikrat sem se povzpel na Triglav, nazadnje z obema odraslima otrokoma, vnukoma, snaho in sedmimi nečakinjami ter tremi slovenskimi bratranci, ki so bili tudi naši vodniki. To je bil del mojega in ženinega praznovanja 50. obletnice poroke, bilo je nepozabno," je povedal slovenski Američan Joe Vavpotic.

"Triglav je vrh, na katerega se mora vsak, ki nosi Slovenijo v srcu, povzpeti vsaj enkrat v življenju," so zapisali mnogi.

Na Triglavu ni tujcev, le prijatelji, ki jih še nisi srečal

"Na vrhu najvišje slovenske gore smo zapeli Triglav, moj dom in Zdravljico. Čudovit uspeh, nihče ni padel in nihče ni izpadel. Na planinski koči na Kredarici smo budilke nastavili na 5:15 uri, da bi videli sončni vzhod. Namesto tega nas je ob 5:00 zbudil moški zbor, ki je pred našim oknom pel Planinsko, preden so odšli proti vrhu," pa je o svoji izkušnji zapisal duhoviti Škot in novinar David Burbidge.

Nadaljeval je: "Triglav je ikona med Slovenci, celo na zastavi ga imajo in med mnogimi Slovenci velja prepričanje, da nisi pravi Slovenec, dokler nisi videl vrha Triglava. Ker je zelo priljubljena gora, je na njej vedno veliko plezalcev, ki po poti prepevajo slovenske narodne in ljudske pesmi. Vse gore so družabne, a na Triglavu ni tujcev, so le prijatelji, ki jih še nisi srečal," je sklenil svoj zapis Burbidge, tudi dolgoletni prijatelj Slovenije in vodja pevskega zbora iz mesteca Sedbergh v Veliki Britaniji.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol