UKC v Mariboru in UKC Ljubljana v resni stiski: bolnikov preveč, zdravnikov premalo

Zaradi kroženja respiratornih obolenj in težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov znatno večje obremenitve beležijo tudi v mariborskem urgentnem centru. Čeprav so bolniki načeloma pregledani v predpisanih okvirjih, občasno na urgenci čakajo dlje časa zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj. Ob kroženju gripe bi bilo takih primerov lahko še več.

Povečano število bolnikov 

V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor povečan priliv bolnikov opažajo že ves december. Po pomoč se obračajo bolniki z različnimi težavami, pozna se porast sezone respiratornih obolenj, med njimi virusov gripe, koronavirusa in respiratornega sincicijskega virusa (RSV), je v izjavi za medije povedal zdravnik Andrej Hohnec.

Večji pritisk na urgenco pripisuje tudi razmeram na primarni ravni, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, ljudje pa se po pomoč zato obračajo na urgentne centre, ki delujejo nepretrgoma.

Do večjega navala bolnikov prihaja tudi zaradi praznikov, saj je dostopnost do primarnega nivoja zdravstva v tem času manjša. Zato ljudi poziva k skrbi za svoje zdravje, pa tudi k cepljenju proti gripi, kar je še posebej smiselno za posameznike z dejavniki tveganja za težji potek bolezni.

Na vprašanje, kaj naj stori posameznik, ki ima se denimo slabo počuti in ima vročino, pred januarjem pa nima možnosti pregleda pri družinskem zdravniku, je odgovoril, da bodo na urgenci pogledali vsakega, ki pride po pomoč. Kako hitro bo posameznik na vrsti, pa bo odvisno od stanja njegovega zdravstvenega stanja, ki ga bodo ugotavljali s triažo.

Prostorska stiska 

Bolniki do obravnave v mariborskem urgentnem centru po njegovih besedah načeloma še prihajajo v predpisanih časovnih okvirjih, a so lahko časi čakanja na proste postelje zelo dolgi. Ob tem je navedel primer bolnika s pridruženo gripo, ki je v urgentni center prišel ob 2. uri minulo noč, a bo na oddelek zaradi pomanjkanja postelj najverjetneje sprejet šele popoldne. "Ko se bo sezona gripe popolnoma razvila, pričakujemo, da bo tega še več," je opozoril. Bojijo se, da v nekem trenutku tudi na urgenci ne bi imeli proste postelje.

V UKC Maribor zato potekajo aktivnosti, da bi zagotovili dodatne postelje ali prerazporedili kader, kar je težko, saj je bolnišnica že zelo obremenjena, število hospitalizacij pa visoko.

Ob velikem številu bolnikov z respiratornimi obolenji je namreč treba zaščititi vse druge bolnike v sobah. Iskanje primernih postelj za take bolnike zato predstavlja svojevrsten problem. Večji dotok bolnikov velike obremenitve pomeni tudi za zaposlene.

V celotnem letu 2021 so v mariborskem urgentnem centru obravnavali 91.000 bolnikov, letos pa že več kot 108.000. Med obravnavami bolniki je delež takih, katerih zdravstveno stanje je ogrožajoče, manjši, je pojasnil Hohnec. Urgentno pomoč po njegovi oceni zares potrebuje okoli 10 odstotkov obravnavanih bolnikov, so pa med njimi tudi taki, ki bi se jim lahko zdravstveno stanje poslabšalo, ker ne pridejo do obravnave pri svojem izbranem zdravniku.

Težave tudi v UKC Ljubljana

Povečan naval bolnikov v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo tudi na ljubljanski urgenci, tako na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana kot v splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Ob kroženju respiratornih obolenj velik naval bolnikov beležijo tudi v Kliniki Golnik.

Takšne gneče na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ne pomnijo. V sredo dopoldne je na obravnavo denimo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli tekom noči.

Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike - preteklo nedeljo je bilo takih kar 300. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.

"Čeprav mnogi izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke," poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile.

Stanje je trenutno slabše kot 17. novembra, ko so aktivirali zeleni alarm načrta za množične nesreče. Tokrat načrta niso aktivirali, so se pa že novembra dogovorili za ukrepe, ki jih vključujejo po potrebi. Od 20. do 26. decembra pa so obravnavali 1242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot predhodno leto.

"Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika," so navedli. Kot so pojasnili, so družinski zdravniki izredno obremenjeni, saj jih je premalo, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve. "Ravno ti nenujni bolniki, ki jih je od 75 do 80 odstotkov, so problem, ki hromi celo urgenco," opozarjajo. Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušajo zmanjšati z ustrezno triažo. Ker zato nenujni bolniki na pregled čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še pojasnili.

Infektologinja Bojana Beović je v izjavi za medije opozorila, da je za letošnjo sezono značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z RSV, ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19.