2. 4. 2024, 14:52 | Vir: STA

Koliko slovenskih upokojencev tudi po upokojitvi ostaja delovno aktivnih? Odstotek je ponekod večji kot drugod

Profimedia

Največ jih kot razloge za svojo odločitev navaja veselje do dela in občutek produktivnosti.

Nekaj manj kot desetina oseb se je po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela, med njimi pa je bilo več moških kot žensk, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Najpogostejši razlogi za takšno odločitev so bili veselje do dela in občutek produktivnosti, finančna potreba in ohranjanje socialne vključenosti.

Profimedia

Na Sursu so lani v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo s priložnostnim modulom zbirali podatke o pokojninah in udeležbi na trgu dela. Na vprašanja so odgovarjali anketirani v starostni skupini 50 - 74 let.

Delo nadaljevalo dve tretjini žensk

Več kot 84 odstotkov oseb je po začetku prejemanja starostne pokojnine prenehalo delati, približno desetina (osem odstotkov) pa se jih je odločila za nadaljevanje dela - med njimi je bilo več moških (65 odstotkov) kot žensk (35 odstotkov). Razmerje med spoloma je bilo med tistimi, ki so se odločili nadaljevati delo, podobno tudi na ravni kohezijskih regij - približno tretjino so predstavljale ženske, dve tretjini pa moški.

Razlike med kohezijskima regijama pa se odražajo pri deležu oseb, ki so se odločile za nadaljevanje dela po začetku prejemanje starostne pokojnine. Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije. Delež teh je bil 10,5 odstotka, medtem ko je bil delež upokojencev iz vzhodne Slovenije 5,9 odstotka. Delež oseb, ki niso delale tik pred začetkom prejemanja starostne pokojnine niti po njem, pa je bil za 7,9 odstotne točke višji v vzhodni Sloveniji (11,2 odstotka) kot v zahodni Sloveniji (3,4 odstotka).

Profimedia

Največ upokojencev aktivnih zaradi veselja do dela

Skoraj polovica vprašanih (47,2 odstotka) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri nekaj manj kot 21 odstotkov oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20 odstotkov pa zaradi drugih razlogov.

4,3 odstotka oseb, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delale, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj tri mesece, oz. občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 odstotka), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 odstotka).

Profimedia

Bonus pri prvi pokojnini bolj razširjen na zahodu države

Večina (89 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da je bil njihov prvi prejemek starostne pokojnine brez zmanjšanja ali dodatka. Prvi prejemek je bil pri 6,5 odstotka oseb z dodatkom oz. bonusom, pri 4,6 odstotka oseb pa znižan zaradi predčasne upokojitve. Med prejemniki, katerih prvi prejemek je bil povečan zaradi odložene upokojitve, je bilo več moških (60,5 odstotka) kot žensk (39,5 odstotka).

Razlike se ponovno kažejo tudi po kohezijskih regijah. Prvi prejemek starostne pokojnine z bonusom je bil bolj razširjen med prejemniki starostne pokojnine, ki prebivajo v zahodni Sloveniji - prejelo ga je 8,7 odstotka. Pri prejemnikih iz vzhodne Slovenije pa je le-teh bilo 4,6 odstotka, še kažejo podatki Sursa.