V državni blagajni zabeležili 324-milijonski primanjkljaj: kako naprej?

Državni proračun je v prvih treh mesecih leta zabeležil 324 milijonov evrov primanjkljaja, a brez upoštevanja ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19 in draginjo, bi ga bilo za 30 milijonov evrov. Fiskalni svet ocenjuje, da bo poraba za blažitev draginje letos za pol milijarde evrov manjša od načrtov.

Skupni prihodki so bili v prvih treh mesecih z 2,98 milijarde evrov medletno nižji za 2,7 odstotka. Davčni prihodki so večinoma narasli - prihodki od DDV so se predvsem zaradi nižje lanske osnove npr. zvišali za 7,9 odstotka na 1,15 milijarde evrov, prihodki od davka na dohodek podjetij pa za 20,5 odstotka na 297 milijonov evrov.

Izjema so bili prihodki od dohodnine, ki so ob sicer nekoliko zmanjšani razbremenitvi, kot jo je predvideval v letu 2022 uveljavljeni paket davčnih sprememb, upadli za 6,9 odstotka na 436 milijonov evrov.

Bi lahko sledil še en rebalans?

Višji so bili predvsem stroški dela, ki so ob dvigu plač v javnem sektorju lani jeseni narasli za 10,3 odstotka na 974 milijonov evrov. Njihova rast se bo po napovedih fiskalnega sveta v prihodnjih mesecih še okrepila zaradi dogovorjenega drugega dela višjih izplačil s plačo za april.

Samo marca je sicer proračunski primanjkljaj po začasnih podatkih dosegel 421 milijonov evrov.

Na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu znašali okoli 800 milijonov evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v lani jeseni sprejetih spremembah proračuna za leto 2023.

Vlada je medtem ob začetku priprave rebalansa sporočila, da naj bi bili skupni proračunski odhodki nižji za okoli 600 milijonov evrov, a iz vladnih vrst prihajajo tudi namigi, da bi lahko v nadaljevanju leta sledil še en rebalans.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol