J. B. | 14. 10. 2022, 06:00

V Ljubljani v avtomobile z jeklenimi živci, župan pa trka predvsem na zavest občanov

Profimedia/fotomontaža

Ljubljančani imajo v lasti okrog 200.000 avtomobilov, še dodatnih 120.000 jih v prestolnico vsakodnevno vstopi od drugod. Posledica je vedno prisotna gneča, ki vse bolj greni življenja uporabnikom cest v največjem slovenskem mestu.

Ko ljudje hitijo v službo - gneča na cestah. Ko se ljudje vračajo domov - gneča na cestah. Ko dežuje - gneča na cestah. Ko sneži - gneča na cestah. Ko je megla nekoliko bolj gosta - gneča na cestah. Ko se na obvoznici okrog mesta zgodi prometna nesreča - gneča na cestah. Gneča, gneča in še enkrat gneča. Beseda, ki greni življenje vedno večjemu številu Ljubljančanov. In seveda vsem tistim, ki vsak dan s trebuhom za kruhom pridejo v slovensko glavno mesto.

In medtem ko je središče Ljubljane, iz katerega se je promet skorajda povsem umaknil, postal "uporabnikom" zelo prijazno, vožnja po cestah Mestne občine Ljubljana postaja vedno večji razlog za slabo voljo voznikov.

Ob tem se poraja vprašanje, kaj nas čaka v prihodnjih letih. Število prebivalcev v Ljubljani strmo narašča, vedno več je tudi takšnih, ki v Ljubljano vsakodnevno prihajajo zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Napovedi strokovnjakov so črnoglede, nekateri svarijo, da Ljubljana s svojo trenutno cestno infrastrukturo že v nekaj letih ne bo več kos naraščajočemu številu jeklenih konjičkov.

Težava je dnevna migracija

"Pri nas je avto še vedno statusni simbol. Vendar v Ljubljani ni težava teh okoli 200 tisoč avtomobilov, kolikor jih imajo Ljubljančani. Težava je, da vsak dan v Ljubljano vstopi 120 tisoč avtomobilov, pri čemer je v 90 odstotkih v avtomobilu voznik sam. To je dnevna migracija," je v intervjuju za MMC povedal ljubljanski župan Zoran Janković.

Bobo

Toda kako vse skupaj spremeniti na bolje? Janković poudarja, da bi bilo najprej treba spremeniti zavest ljudi. Da bi predvsem precej več uporabljali javni prevoz. "Ko so se gradila blokovska naselja Štepanjsko naselje, Fužine …, je bil en avto na dve stanovanji. Zdaj sta na vsako stanovanje dva avtomobila. Druga alternativa so povezave. Avtobusna linija z Grosupljem je dala izjemne rezultate. Z mestnim avtobusom se prepelje 300 odstotkov več potnikov. To pomeni toliko manj avtomobilov. Po tej logiki imamo povezavo s sedmimi občinami okrog Ljubljane, razen z Domžalami, ker čakamo na državno odobritev. Soglasje županov je podpisano. Druga stvar je hitri vlak, ki je povezan z Grosupljem. Na železniški postaji imajo garažno hišo. Zdaj se končuje postajališče na Rakovniku oz. Rudniku. Tivoli je že urejen. To je rešitev. Učinkovit javni promet," je prepričan Janković.

Ideja Zmaj župana ni prepričala

Ena od idej za ureditev prometnega problema v Ljubljani, ki je bila predstavljena javnosti, je tudi koncept Zmaj. Pripravili so ga strokovnjaki, zbrani pod okriljem Koalicije za trajnostno prometno politiko, ena njihovih idej je, da bi bili rumeni koridorji, namenjeni vozilom Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), sredi vozišč.

Potniki bi v tem primeru izstopali, vstopali in prestopali na otočnih peronih. Na treh linijah bi po ljubljanskih vpadnicah vozili dolgi avtobusi za 200 potnikov, vozili bi na manj kot pet minut. Če bi od točke A do točke B lahko hitreje kot z avtomobili prišli z javnim prevozom, bi tega brez dvoma uporabljalo večje število ljudi. A tako se kljub določenim rumenim conam, ki so namenjene avtobusom, še vedno dogaja, da vožnja z javnim prevozom traja predolgo.

ipop.si

Župan Janković nad idejo Zmaj ni bil navdušen, označil jo je za neizvedljivo. "Rok Vilhar, pomočnik direktorja na LPP, je povedal, da veliko stvari, ki jih predlaga Zmaj, že imamo. A ena od ključnih stvari je, da bi avtobusi vozili po levem pasu oziroma bi rumeni pas potekal po sredini cestišča. Dokler sem jaz župan, tega ne bo. Predstavljajte si, da na postajo pripeljeta dva avtobusa, iz katerih skupno izstopi 100 ljudi, ki jih moramo v trenutku spraviti čez cesto na pločnik. To je neizvedljivo," je pomisleke za MMC predstavil Janković.

Drastičnih sprememb na področju urejanja ljubljanske prometne problematike torej za zdaj ne gre pričakovati.

Mestna občina Ljubljana glede javnega prometa omenja širitev rumenih voznih pasov, ideja naj bi bila nova, hitra krožna linija okoli središča mesta. Pohvalno je, da skoraj polovico mestnih avtobusov poganja metan, ki zrak onesnažuje bistveno manj kot dizelsko gorivo, prav tako bo po Ljubljani vozilo vedno več avtobusov na elektriko. A kdor bo še vztrajal pri vožnji z avtomobilom, bo potreboval predvsem jeklene živce. Gneče bodo več kot očitno še kar nekaj časa zvesti spremljevalec življenja Ljubljančanov in drugih obiskovalcev slovenske prestolnice.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.