Skrivnostne plasti barve v notranjosti pokopališke cerkve v Piranu so leta skrivale osupljivo resnico, ki je zdaj prišla na dan!
V notranjosti pokopališke cerkve sv. Mohorja in Fortunata na piranskem pokopališču od konca avgusta potekajo konservatorsko-restavratorska dela, ki pod poznejšimi opleski razkrivajo dekorativno neogotsko poslikavo iz 19. stoletja. Izvaja jih ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, vrednost del znaša približno 25.000 evrov.
Dragocena poslikava
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zasnovana sredi 19. stoletja v neogotskem slogu. Notranjost zaznamujejo profilirana rebra, štukaturni elementi in dekorativne poslikave, ki so bile skozi čas večkrat prekrite z opleski. Pod njimi so odkrili prvotno poslikavo v tehniki secco z motivi modrega zvezdnega neba, iluzionistične arhitekture ter imitacij kamna in marmorja, so sporočili iz javnega podjetja Okolje Piran.
Pred začetkom del so izvedli sondiranja in preizkuse različnih metod odstranjevanja novejših barvnih plasti. Ugotovili so, da je izvirna poslikava kljub lokalnim poškodbam razmeroma dobro ohranjena, vendar na posameznih mestih zelo občutljiva. Največ težav predstavljata slaba oprijemljivost barvnih plasti in luščenje preslikav predvsem znotraj stenskih niš.
Odstranjevanje poteka počasi, saj je najdba izredno občutljiva
Kot so še zapisali, glavnino del predstavlja postopno odstranjevanje poznejših preslikav in odkrivanje originalne dekoracije na stenah, svodu in štukaturnih elementih. Restavratorji način dela sproti prilagajajo posameznim površinam. Novejše nanose na nekaterih delih odstranjujejo mehansko s skalpelom, na drugih z mehkejšimi postopki, ki minimalno posegajo v originalno plast. Največjo mero previdnosti zahteva modri zvezdni svod.
Ob odkrivanju poslikav potekajo tudi utrjevanje oslabljenih barvnih nanosov, lokalno kitanje poškodovanih delov ter retuširanje in toniranje. S posegom želijo ohraniti čim več izvirne poslikave in ponovno vzpostaviti njeno berljivost.
Na terenu dela od šest do osem študentk pod mentorstvom prof. Blaža Šemeta. Dela bodo predvidoma trajala do začetka oktobra.
