14. 4. 2022, 13:55 | Vir: STA

Večina slovenskih medicinskih sester razmišlja o TEM koraku

Profimedia

Slovenija izstopa z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v Evropi.

Več kot polovica medicinskih sester, ki delajo na internističnih in kirurških oddelkih v osmih bolnišnicah in obeh UKC, razmišlja, da bi v naslednjem letu zamenjala službo, kažejo prvi rezultati raziskave Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Raziskava je prav tako razkrila nizko oceno zadovoljstva z delovnim okoljem in visoko obremenjenost.

Želijo delati v zdravstveni negi, vendar ne v bolnišnici

Slovenska raziskava je izpostavila nezadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom, saj je več kot polovica (51,7 odstotka) vprašanih odgovorila, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer je trenutno zaposlena, če bi bilo to mogoče.

Največ vprašanih (47,4 odstotka), ki razmišljajo o zamenjavi službe, bi si novo delo poiskalo v zdravstveni negi, vendar ne v bolnišnici. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi si skoraj desetina (9,6 odstotka) želela delo poiskati zunaj zdravstvene nege.

Slovenija izstopa še z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v primerjavi z raziskavami, opravljenimi v drugih evropskih državah, in najvišjim povprečnim številom bolnikov (15,56) na eno diplomirano medicinsko sestro na delovno izmeno v EU.

To je občutno več kot recimo na Nizozemskem in Irskem (7), v Grčiji (9,8) ali na Poljskem (10,4). Priporočen normativ za nenujne bolnike na internističnih in kirurških oddelkih sicer znaša štiri bolnike na eno diplomirano medicinsko sestro.

Povezava obremenitve medicinskih sester in smrtnosti pri bolnikih

Preverjali so tudi učinek obremenitev diplomiranih medicinskih sester na pojavnost smrtnosti pri bolnikih. Pri tem so potrdili, da je število bolnikov, ki jih obravnava ena diplomirana medicinska sestra, statistično značilno povezano s smrtnostjo bolnikov, saj vsak dodaten bolnik na eno diplomirano medicinsko sestro prinese šestodstotno povečanje verjetnosti, da bo bolnik umrl v 30 dneh po sprejemu. Razlike v bolnišnični umrljivosti so precejšnje in so povezane z razlikami v številu zaposlenih medicinskih sester.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol