J. Z. | 30. 8. 2022, 17:56

Vsi se sprašujemo, zakaj nobena od domnevnih žrtev ni podala prijave. Kaj o tem meni Maja Megla?

Profimedia/osebni arhiv Maja Megla/fotomontaža

Anonimne zgodbe žrtev, ki opozarjajo na nesprejemljivo ravnanje in spolno nasilje. A le redko se odločijo, da napadalce prijavijo, svojo zgodbo pa javno povedo. Zakaj je temu tako, pojasnjuje nekdanja partnerka Romana Uranjeka. 

Dolgoletna novinarka, urednica in avtorica Maja Megla je spregovorila o nasilju, ki ga je doživljala. Odločila se je, da ne bo molčala o njenem odnosu s pokojnim Romanom Uranjekom, s katerim je bila kratek čas v zvezi. 

Ob pretresljivi izpovedi se je vprašala tudi to, zakaj se mnoge žrtve ne odločijo za prijavo.

"Zakaj ni prijav? Ker so mnoga dekleta povsem ohromljena s sramom, krivdo in strahom. Bojijo se javnosti, obrekovanja, posledic ter sodb 'zakaj pa si bila tam'! Naj takoj poudarim: če prideš na zabavo, to ne pomeni, da ti je lahko podtaknjena droga, da si posiljena, sodomizirana in žrtev sadističnega izživljanja. Samo ja pomeni ja! Nič brez tvojega pristanka," je zapisala. 

Žal ji je za dekleta, ki jim povsem verjame v njihovih zapisih grozljivih zgodb na Instagramu. Žal ji je tudi Uranjekovih kolegov, slikarskega kolektiva Irwin in oblikovalskega kolektiva Novi kolektivizem.

Slej ko prej bodo morali spregovoriti, pojasniti, se opredeliti. Vem le, da se je Laibach od Romana Uranjeka ogradil že pred dvajsetimi leti in prav tako Dragan Živadinov, ustanovni član NSK. Njuno ogorčeno pismo zaradi poslovnih nekorektnosti (reinterpretacija zgodovine, potvarjanje dejstev) je bilo takrat javno objavljeno. NSK je dokončno prenehal obstajati. 

Ko je leta 1980 nastala glasbena skupina Laibach, je Dejan Knez v svoji genialnosti vzpostavil ikonografijo, motive in umetniški pristop skupine. Med temi motivi je bil tudi sloviti Malevičev suprematistični križ. Leta 1983, ko je bila ustanovljena slikarska skupina Irwin, kateri je pripadal Uranjek, so ta motiv apropriirali (si ga prilastili), piše novinarka. 

Roman ga je nato po njenih besedah uporabil tudi v svojem projektu En križ na dan, pri katerem je vztrajal od leta 2002 do samomora pred tednom dni, ko je na spletnem omrežju objavil svoj zadnji križ.

Osebni arhiv Maje Megla

"Ne vem, kako bomo v prihodnje gledali njegove slike s temnimi, črnimi, počečkanimi križi, ne da bi nas spominjale na spolno predatorstvo in temačno izprijenost. Sama vem, da z odporom. Ne bi jih imela v svojem domu. In upam le, da temne sence ne bodo oplazile izjemne vizualne zapuščine Laibacha, ki z Romanovim početjem ni imela in tudi nima nič," je poudarila. 

Žal ji je za vse žrtve in tudi za vse tiste, ki živite v zanikanju, lažni hvali in molku, kajti z molkom soustvarjate predatorsko družbo. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.