Se Sloveniji obeta popolna digitalizacija zdravstva? Tako so se odločili v parlamentu

Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva je zaključil parlamentarno pot. Člani odbora državnega zbora za zdravstvo so namreč z devetimi glasovi proti ocenili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakonskemu predlogu ministrstva za zdravje, kjer napovedujejo pripravo boljšega predloga, so nasprotovanje izrazili tudi koalicijski poslanci.

Načrti Bešič Loredana padli v vodo

Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva so na ministrstvu za zdravje pripravili v začetku leta, še v času nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana. Po njegovih načrtih bi zakon v veljavo stopil s 1. januarjem prihodnje leto, ko bi za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti iz javne mreže in zasebnike nastopila zakonska obveza, da posredujejo zdravstveno dokumentacijo v enotni informacijski zdravstveni sistem.

Zakonski predlog je sicer v državnem zboru že prestal prvo branje, odbor pa bi ga moral po prvotnem načrtu obravnavati še pred odhodom poslancev na počitnice. A so poslanci koalicije takrat predlagali zamik obravnave, obravnavo so zamaknili tudi na septembrski seji odbora.

Tveganja glede informacijske varnosti in zaščite osebnih podatkov pred zlorabami

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je spomnil, da sta tako Informacijska pooblaščenka kot zakonodajno-pravna služba državnega zbora na predlog zakona v začetku julija podali obsežne pripombe k praktično vsem členom zakona. Ker na ministrstvu menijo, da predlog zakona potrebuje nekatere konceptualne spremembe, njegovo dopolnjevanje v državnem zboru po njihovi oceni ni primerno in bi bilo glede na število pripomb in predlogov tudi težko izvedljivo, saj spreminjajo tudi obrazložitev zakona, je dejal Pintar.

Zato na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo nov zakon, v katerem naslavljajo pomisleke Informacijske pooblaščenke, zakonodajno-pravne službe pa tudi izvajalcev zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih deležnikov. Pintar je napovedal, da bodo nov predlog zakona v državni zbor vložili še pred koncem leta.

Poslanka SDS Jelka Godec je spomnila, da je Bešič Loredan ob prvi obravnavi predloga zakona dejal, da je ta nastal s poenotenjem vseh deležnikov v zdravstvu, danes pa je Pintar poudaril, da deležniki niso bili poenoteni. Spomnila je tudi, da so poslanci koalicije ob prvi obravnavi predlog zakona hvalili kot prvi korak zdravstvene reforme. "Kaj je šlo narobe?" se je spraševala.

Bojana Muršič je pojasnila, da so v SD ob prvi obravnavi v državnem zboru zakon res podprli, a hkrati opozorili, da prinaša določena tveganja glede informacijske varnosti in zaščite osebnih podatkov pred zlorabami. Takrat tudi še niso bili seznanjeni z mnenjem zakonodajno-pravne službe, je dodala.

Digitalizacija zdravstva je bil eden od korakov v obljubljeni zdravstveni reformi

V razpravi je bilo sicer s strani poslancev opozicije slišati tudi očitke, da s strani Gibanja Svoboda napovedana zdravstvena reforma zastaja, stanje v zdravstvu pa se z vse daljšimi čakalnimi vrstami le še slabša. Očitki v razpravi so leteli tudi na interventni zakon v zdravstvu, pripravljen v času ministra Bešiča Loredana, ki kljub visokim vložkom, ki so bili namenjeni plačevanju vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži, ni dosegel želenih učinkov.

"Po moji oceni je zdravstvena reforma definitivno in spektakularno propadla, tako da zakona o evtanaziji niti ne potrebujemo," je bil kritičen poslanec NSi Jožef Horvat.

"Ne, zdravstvena reforma ni padla v vodo," je poudarila predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) in dodala, da v koaliciji aktivno delajo na reformi, ta pa tako še vedno ostaja prioriteta.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol