Dolgotrajna oskrba: novi davek potrjen, koliko ga boste plačevali, kaj boste zanj dobili?

DZ je na vnovičnem glasovanju o zakonu o dolgotrajni oskrbi po izglasovanem odložilnem vetu DS zakon potrdil z 52 glasovi za in 10 proti. Za vnovično potrditev je bilo potrebnih vsaj 46 glasov. Zakon namreč od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka.

Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Nasprotniki zakona: "Prekratek čas za javno razpravo"

V poslanskih skupinah koalicije so poudarili, da je zakon ustrezen, poslanski skupini opozicije pa sta nasprotovali denimo financiranju dolgotrajne oskrbe. Državni svetnik Andrej Poglajen je v predstavitvi odložilnega veta, ki ga je DS izglasoval v četrtek, izpostavil, da je javna razprava o predlogu zakona trajala le pet delovnih dni, socialni dialog je bil skoraj v celoti zanemarjen.

"Dodatne obremenitve bodo lahko po mnenju DS zmanjšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva."

Predlog je bil v DZ obravnavan po nujnem postopku namesto po rednem, ključno vprašanje pa je po mnenju DS financiranje dolgotrajne oskrbe. To bi moralo biti po njihovem mnenju urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni.

Kaj prinaša zakon?

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je medtem dejal, da zakon vzpostavlja novo solidarnostno blagajno. "Zakon o dolgotrajni oskrbi je zakon vseh nas," je opozoril.

"Zakon postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek."

Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Zagotovila vlade, da le ureja področje

Novi zakon po pojasnilu vlade odpravlja vse pomanjkljivosti zakona iz decembra 2021. "Če se novi zakon ne bi začel uporabljati s 1. januarjem 2024, bi to pomenilo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna."

Neurejeno je po mnenju vlade ostalo tudi ključno področje, ki je dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe. Glede na to je bila lani sprejeta novela zakona, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknila na 1. januar 2024 in tako prinesla dodaten čas za pripravo nujnih sprememb.