Zdravniki dajejo odpovedi, prehajajo k zasebnikom, delajo le še za skrajšan delovni čas ... (kakšna bo prihodnost zdravstva?)

Vse več zdravnikov je v javnem zdravstvu zaposlenih le delno, delno pa pri zasebnikih ali kje drugje, danes poroča Delo. Navajajo tudi, da je v sedmih od šestindvajsetih slovenskih bolnišnic v zadnjem letu dalo odpoved delovnega razmerja kar 55 zdravnikov. 

Glede na to, da se je po podatkih Dela vsaj osem zdravnikov, ki so dali odpoved, ponovno zaposlilo v matični bolnišnici, vendar po podjemni pogodbi, je razvidno, da zdravniki iščejo nove, bolj prijazne oblike zaposlitev. Dodatnih 73 zdravnikov v omenjenih bolnišnicah se je namreč odločilo za delo s skrajšanim delovnim časom. Postali so "svobodni zdravniki", ki lahko delajo, kot se dogovorijo, bolnišnicam pa zanje ni treba plačevati davkov in prispevkom.

Toda zaplete se pri urniku, saj taki zdravniki ne dežurajo več, ampak delajo le po urniku, ki si ga izberejo sami, v prostem času pa lahko dodatno delajo pri zasebnikih ali v drugi bolnišnici.

Če jim ne dovoljujejo skrajšanega delovnega časa, dajo odpoved

V bolnišnici Novo mesto se je za delo s skrajšanim delovnim časom v zadnjem letu odločilo dodatno še 13 zdravnikov, tako da v njej zdaj v takšni obliki dela vsak četrti zdravnik specialist. V bolnišnici so zaposleni od 10 do 80 odstotkov, kar v praksi pomeni, da so nekateri tam zgolj en dan, drugi dva, tri ali štiri. Še štirje so dali odpoved delovnega razmerja.

Vodstvo bolnišnice je za Delo povedalo, da zaradi pomanjkanja zdravnikov zaznavajo težave pri realizaciji pogodbenega programa z ZZZS na področju gastroenterologije, kjer so odšli v zasebni sektor kar trije zdravniki, in na področju pulmologije, kjer je pulmologinja ravno tako odšla v zasebni sektor. Težave naj bi imeli tudi na internističnem oddelku, kjer zdravijo starejše, zelo bolne paciente, in pri organizaciji urgentne službe.

Podobne probleme zaznavajo v bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je delno zaposlenih 23 odstotkov od zaposlenih 109 zdravnikov specialistov, tudi trije novi, ki so prišli, so se zaposlili delno. Ob takšnih zaposlitvah, pravi vodstvo bolnišnice, se delo bistveno težje organizira, zaradi pokrivanja delovišč, ki delajo noč in dan sedem dni v tednu, pa so izpadi pri rednem programu v ambulantni dejavnosti in slabša dostopnost zdravstvenih storitev zavarovancem.

"Ves operativni program se izvaja v osem odstotkov manjšem obsegu dela od načrtovanega. Toliko manj bo operacij kolka, kolena, hrbtenice, kil, krčnih žil," so povedali za Delo. V bolnišnici Celje so se medtem ravno v izogib tovrstnim težavam odločili, da je možno največ 20-odstotno skrajšanje delovnega časa, kar je imelo za posledico to, da je kar 16 zdravnikov odpovedalo delovno razmerje v celoti.

Treba bo reorganizirati urgentno službo

Največ bolnišnic ima zaradi odhoda zdravnikov težave pri organizaciji urgentne službe. V Murski Soboti menijo, da je treba okrepiti delovanje primarne ravni in nujno medicinsko pomoč preseliti iz bolnišnic na primarno raven, veliko pacientov je namreč iz zdravstvenih domov napotenih naprej v urgentni center.

"Tako bi razbremenili delo urgentnih centrov, kjer vsak dan potrebujejo veliko zdravnikov, ki bi v tem času lahko opravljali ambulantno dejavnost, kjer se čakalne dobe močno podaljšujejo," so predlagali, menijo pa tudi, da je treba zdravstveni sistem digitalizirati, zdravnike pa razbremeniti administrativnih opravil.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol