V rubriki Predsedniški stolček smo želeli predstaviti vse, ki so se odločili za kandidaturo: med njimi smo naleteli celo na žalitve

Letošnje leto je prineslo več pomembnih volitev, med drugim tudi predsedniške, ki bodo 23. oktobra. Prve špekulacije o imenih kandidatov so se pojavljale že kmalu po parlamentarnih voltivah, v začetku avgusta pa smo bili priča tudi prvim javnim napovedim kandidatur. Ob koncu meseca se je skoraj vsak dan pojavil nov kandidat. Kako smo se lotili organizacije intervjujev z vsemi kandidati? Kako je nastajala vsebina naše volilne rubrike Predsedniški stolček, s katero začnemo danes ob 20. uri?

Pred mesecem in pol, po najavi njihovih kandidatur, smo nemudoma kontaktirali vse, ki so se na tak ali drugačen način predstavili javnosti. Da bi jih dobili na telefon, smo se morali kar v nekaj primerih zelo potruditi. A tu se težave še niso končale. Tu so se šele začele.

Presenečeno smo ugotovili, da je nekaj posameznikov napovedalo kandidaturo, nato pa so poniknili.

Kandidate smo prosili, da nam pošljejo tri termine, ki jim ustrezajo, da jih lahko ustrezno organiziramo. Večina kandidatov je to prošnjo gladko ignorirala in poslala en želen datum, čeprav smo jim dali na voljo šriti tedne, v katerih so lahko izbirali termine. V nekem trenutku smo pomislili, da kandidati morda numerološko preračunavajo datume, ko smo ugotovili, da so si kar štirje izbrali le en termin, vsi na isti dan. Po nekaj usklajevanjih smo termine vendarle uskladili. A presenčeno kmalu ugotovili, da po nekaj premisleka večini izbrani termini niso ustrezali, začela so se nova usklajevanja, naš plan pa je vse bolj izgledal podoben igri tetrisa. 

S kandidati in tistimi, ki so to želeli postati, smo želeli govoriti izključno samo o osebnih stvareh - njihovem družinskem življenju, hobijih in interesih. Da ponudimo pogled v tisto, kar pred mediji ponavadi ostane skrito. A vsem to ni ustrezalo.

"O čem bomo govorili? Bodo vprašanja preveč osebna, jih lahko prej vidimo?" A naš namen je bil daleč od tega - želeli smo se pogovarjati o tistih temah, za katera na televizijskih soočanjih običajno namenijo zadnjo minuto ali dve. 

Večina kandidatov je po začetni nejeveri, ko smo povedali, da ne bomo govorili o politiki in strankah, pristala na pogovor. Zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar pa nam je pojasnil, da bi se z veseljem pogovarjal z nami, a mu njegovo prepričanje to prepoveduje. V kampanji namreč ni želel "izpostavljati sebe osebno, saj da je to nepomembno". 

V torek, torej dva dni pred uradnim datumom, ko je še bila mogoča uradna vložitev kandidature, je na uradni strani na Facebooku objavil zelo jasno sporočilo: da so "Višje sile posvečenca Lea Trojarja odpoklicale iz javne kandidature".

Vse za Viole ...

Filozof in nekdanji novinar Aleš Ernecel je ob vabilu na pogovor najprej ocenil, da smo novinarji Metropolitana "pralci možganov modernega slovenskega Normieja in Normiejevke", a da se kljub temu rad pogovarja z vsemi. Dogovorili smo se za datum in uro intervjuja ter naredili še korak naprej. Z upravitelji Ljudskega vrta smo se na njegovo željo uskladili, da nam za to posebno priložnost odprejo vrata Ljudskega vrta, ker je Ernecel strastni navijač Nogometnega kluba Maribor.

Kasneje smo morali zaradi njegove službene zadržanosti iskati nov termin, a ker je bil napovedan dež, stadion pa zaseden, smo morali poiskati novo lokacijo. Tudi to smo našli - pomožni stadion, ki pa mu ni ustrezal. Ker po dnevih pregovarjanj nismo več našli skupnega jezika, smo pogovor odpovedali, nato pa bili znova deležni žaljivk, da spreminjamo že znane pogoje. 

Usklajevanje pogovorov ni mačji kašelj

Nekaj težav smo imeli tudi z dogovarjanjem lokacij preostalih intervjujev. Želeli smo, da bi se s sogovorniki dobili na lokacijah, ki so kandidatom blizu, ki so zanje posebnega pomena, a je za nekatere to predstavljalo prej težavo kot prednost. Kar nekaj predstavnikov za odnose z mediji smo namreč spravili v zadrego z vprašanjem, katere lokacije so kandidatom pri srcu. Ali pa, s katerimi hobiji se ukvarjajo. S prihodom jeseni smo kot dodatno omejitev morali upoštevati še vreme (večina pogovorov je potekala na prostem) ter s prihodom nižjih temperatur še tisto, česar smo se najbolj bali - bolezni. Tudi zaradi tega je bilo potrebnih kar nekaj menjav terminov in prilagajanja. 

Tisti, ki so bolj resno vzeli sodelovanje v predsedniški bitki, so imeli urnike po več tednov naprej do zadnje minute zapolnjene, spet drugi so morali termine prilagajati še rednim delovnim obveznostim, nekateri pa preprosto niso bili odzivni.

Želeli smo se sestati tudi s predsednikom Državnega sveta Republike Slovenije Alojzem Kovšco, ki je kandidaturo napovedal kar v prostorih parlamenta, a se nato na naša povabila k intervjuju ni niti odzval, čeprav smo mu jih posredovali na njegov uradni elektronski naslov. Pred dnevi nam je pojasnil, da se zbiranja podpisov ni niti lotil, saj je sodelovanje na volitvah pogojeval s strankarsko podporo, ki pa je ni prejel.

Željni medijske pozornosti ali z resnimi nameni?

Medtem ko so se nekateri zbiranja podpisov lotili organizirano, s prostovoljci in s premišljeno kampanjo, so drugi le napovedali kandidaturo, nato pa bolj ali manj poniknili. Čeprav so se nekateri na družbenih omrežjih pritoževali, da jim mediji ne prisluhnejo, je morda deloma razloge za to iskati tudi v njihovem ravnanju. Zdi se namreč, da so želeli dobiti medijski prostor, v katerem bi lahko govorili o svojih družbeno-političnih prepričanjih, ne pa tudi zares zbirali podporo za kandidaturo. 

Kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene, vardist Ivan Bolfek, zastopnik za človekove pravice Ludvik Polanc in predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna se na naše vabilo, ki smo jim ga posredovali na dostopne kontakte, niso odzvali.

Kasneje so javno povedali, da protestno zapuščajo kampanjo, ker so jih mediji nepravično obravnavali in jim namenjali premalo pozornosti. Bolfek nam je predzadnji dan, ko je državna volilna komisija še zbirala kandidature, pojasnil, da se jim zdi, da jim mediji po krivici niso namenili dovolj pozornosti, kar je oteževalo njihovo zbiranje podpisov.

Z vsemi drugimi kandidati, 10 jih je, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu, smo preživeli 10 zanimivih, pestrih, raznolikih, iskrenih in predvsem intimnih dni, ki vam jih bomo predstavili v naslednjih dneh v rubriki Predsedniški stolček. Vabljeni na prvi Predsedniški stolček že danes ob 20. uri.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol