Zgodba begunca iz Afganistana: "Sedem let so se slovenske oblasti igrale z mojim življenjem, za svoje pravice se bom boril do konca"

Safi, kot ga kličejo prijatelji, se je po begu iz rodnega Kabula leta v 2016 in prihodu v Slovenijo odločil, da pri nas zaprosi za mednarodno zaščito oziroma azil. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je njegovo prošnjo leta 2017 zavrnilo, zato je s pomočjo odvetnika vložil pritožbo na Upravnem sodišču. Medtem ko je sodno kolesje mlelo, se je mladeniču že v veliki meri uspelo uspešno vključiti v slovensko družbo. "Nekaj let sem bil kot pingpong žogica med MNZ-jem in sodiščem, slednje se je na koncu odločilo, da mi da zaščito. A se je nato MNZ pritožil in Vrhovno sodišče, ki se je na koncu strinjalo z njimi, je razsodilo, da mi izda končno odločitev o vrnitvi v Afganistan, ta mi je bila vročena letos," razočarano pove.

Izbiral je med življenjem in smrtjo

"Prihajam iz izobraženega družinskega okolja, ko sem moral zapustiti dom, mi je bilo izjemno hudo, 45 dni sem bežal iz Afganistana," pravi Safi, ki je bil zaradi svojega dela za afganistansko državno vojsko, to je financiral Nato, na črni listi talibanov. Najprej so ga za tri mesece zaprli v temnico in od družine za njegovo izpustitev zahtevali ogromno količino denarja. Na miru ga niso pustili niti po tem, ko je družina odplačala za njegovo življenje, stalno so sledili tako njemu kot njegovemu očetu in jima vlivali strah, da nikoli ne bosta varna pred njimi. Vedela sta, da je lahko njunih življenj vsak trenutek konec, zato jima ni preostalo nič drugega, kot da pobegneta, vse sta pustila za sabo.

"Šele ko smo prišli čez mejo v Grčijo, sem se začel zavedati, da sem človek in da sem dobil priložnost za novo življenje," je bil poln upanja, sam globoko verjame, da "ne pripada nikomur, nobeni veri, le ljubezni in človeštvu".

Delo v restavraciji in tudi za policijo

V Sloveniji je nekaj časa živel v azilnem domu, začel je obiskovati Univerzo v Mariboru, uspešno je nadgrajeval svoje znanje iz informatike in opravil izpite za računalniške certifikate Microsoft in Cisco. "Tu sem imel polno zdravstveno zavarovanje, bil sem kot slovenski državljan, stalno sem delal, imel dober dohodek, dal sem vse od sebe," je zelo bridko dejal po tem, ko je po sedmih letih bivanja pri nas prejel zavrnitev za bivanje.

Takšna odločitev slovenske države se mu zdi še bolj neverjetna, saj je zaradi dobrega znanja angleškega jezika, naučil pa se je tudi dobro govoriti slovensko, kot tolmač tri leta sodeloval tudi s slovensko policijo in našim kazenskim sodiščem: "Kako je mogoče, da delaš in sodeluješ z njimi, potem pa te pošljejo nazaj, vedoč, da te tam čaka gotova smrt. S tem, ko sem bil prisoten pri mnogih kazenskih obravnavah, tudi zloglasnih tihotapcev s prebežniki, sem veliko tvegal in si še dodatno ogrozil življenje, nikakor si nisem mogel misliti, da me bodo vrgli ven iz države."

Slovenijo je vzljubil, ni bil "breme"

Prepričan je, da se mu je z dokončno zavrnitvijo zgodila huda krivica. Slovenijo je na vrat na nos zapustil in za mednarodno zaščito zaprosil v Franciji. "Ko sem prek odvetnika prejel sporočilo, da je bila razsodba Vrhovnega sodišča negativna, sem se ustrašil, da me bodo nemudoma poslali nazaj v Afganistan, tam so talibani pred tremi leti v popolnosti prevzeli kontrolo," razloži Safi in doda: "Zdaj mi grozi, da bom po vsem trudu, ki sem ga leta vlagal v obstanek v Sloveniji, ostal na ulici."

"Vse svoje stvari sem prenesel na tukajšnjega prijatelja, prepisal sem avto na nekoga drugega in Slovenijo, ki mi je bila že dom, zapustil."

Načrta za naprej še nima, ne samo, da je ponovno na začetni točki, kot pravi, ga je tudi strah, da ga ne bi v Franciji kdo prepoznal na ulici - kot tolmač je v Sloveniji naletel na najrazličnejše ljudi, ki bi se mu lahko zdaj maščevali. Lahko se tudi zgodi, da ga bodo Francozi poslali nazaj v Slovenijo, saj je najprej pri nas zaprosil za zaščito, tu pa so mu že izdali odločbo o vrnitvi v Afganistan. "Povejte mi, kako je mogoče, da ti eno slovensko sodišče da zaščito, drugo pa te zavrne," se sprašuje Safi. "Želel sem postati del slovenske družbe, rad bi delal in živel, talibani tega niso želeli, tudi slovenska vlada tega noče."

Po pravico na Evropsko sodišče

Safi se je odločil, da svojo zgodbo z nami deli zato, da bi s tem morda pomagal komu drugemu: "Želim si, da se nikoli več ne bi tako igrali s človeškim življenjem, kot so se z mojim," zase pa bo pravico iskal na Evropskem sodišču: "Šel bom do vseh vrat, dokler ne bodo poslušali mojega glasu, boril se bom za svoje pravice," kajti, kot pravi, je le človek, ki želi živeti.

"Zapisoval sem si vse, kar se je dogajalo v mojem postopku, vzpostavil sem že stik s humanitarnimi organizacijami in tudi z Visokim komisariatom ZN za begunce, povsod, kjer bom lahko, bom povedal, kaj se mi je zgodilo v Sloveniji," pravi mladenič, ki si najbolj želi, da bi lahko nekega dne varno in dostojno živel.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol