Znano število začasnih beguncev pri nas: so že na trgu dela in kje so nastanjeni?

V Sloveniji je 10. marca v veljavo stopil zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki začasno ščiti pred vojno pobegle Ukrajince. Skladno s tem zakonom lahko pri nas zaprosijo za začasno zaščito.

Nekateri se že vračajo domov

V Sloveniji je bilo doslej 18.415 opravljenih registracij ukrajinskih beguncev, v Sloveniji pa jih je prijavljenih 4718, saj jih večina le prečka našo državo. Status začasne zaščite jih ima trenutno 1225. Od teh jih je vlogo za pomoč urada za oskrbo in integracijo migrantov oddalo 198, odobritev pa dočakalo 43, kažejo sicer neuradni podatki.

Po podatkih policije v Sloveniji je pri nas trenutno prijavljenih okoli 5000 državljanov Ukrajine, je povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Pri tem pa dodala, da se nekateri tudi že vračajo domov. 

[N1 STUDIO V ŽVIO] Koliko Ukrajincev je prišlo v Slovenijo, koliko jih bo tukaj ostalo, kako je zanje poskrbljeno? Gostja 📽️ oddaje #N1STUDIO je direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj👇https://t.co/Vqvkbm0c25

— N1 Slovenija (@n1slovenija) March 14, 2022

Začasni status zagotavlja tudi pravico do dela

V nastanitvene centre povprečno na novo sprejmejo okoli 10 oseb dnevno, je povedala Štrukljeva. Trenutno naj bi bilo v Logatcu nameščenih 325 ukrajinskih beguncev, na Debelem rtiču 95, v Integracijski hiši Maribor pa deset.

Status začasno zaščitene osebe, ki so po ruskem napadu zbežale iz države, je v Sloveniji doslej pridobilo nekaj čez 1000 državljanov, navaja Štrukljeva.

Begunci lahko skladno s tem zakonom pri nas zaprosijo za začasno zaščito, v uradu so prejeli 198 vlog za pomoč. V primeru, da oseba biva na zasebnem naslovu in nima lastnih sredstev, lahko pri uradu zaprosi za denarno pomoč za zasebno nastanitev ter denarno pomoč, namenjeno za preživetje.

Popolnih vlog, na podlagi katerih so lahko v uradu priznali eno od oblik denarne pomoči, je bilo po besedah Štrukljeve okoli 40, ostale pa so poslali v dopolnitev in jih bodo rešili takoj, ko bodo prejeli manjkajoče dokumente. 

S pridobitvijo statusa začasne zaščite sicer ukrajinski begunci dobijo tudi pravico do prostega dostopa na trg dela, kar pomeni, da se lahko prijavijo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Koliko je že prijavljenih na Zavodu? 

V evidenco brezposelnih naj bi se doslej prijavilo nekaj več kot 30 Ukrajincev z začasno zaščito, starih od 18 do 61 let, je razkrila direktorica področja zaposlovanja na zavodu Damjana Košir. Večinoma gre za ženske med 30. in 40. letom, ki pa imajo zelo različne poklice in delovne izkušnje, pravi.

Vsaka oseba dobi svojega osebnega kariernega svetovalca, s katerim pripravi zaposlitveni načrt, "posebej pomembno pa je, da se skupaj dogovorimo, kaj oseba zna, kaj je že delala, katera bi bila primerna delovna mesta zanjo v Sloveniji". "Pri nas gre za to, da te delovne izkušnje dobro popišemo, tudi znanje jezika angleščine, mogoče kakega drugega tujega jezika, vse, kar nam pride prav potem pri posredovanju teh oseb na prosta delovna mesta," je poudarila Koširjeva.

Jezik je ovira, a ne povsod

Osebno je optimistična glede zaposlitev beguncev, saj so delodajalci poudarili, da jih bolj kot dokazila o izobrazbi zanimajo delovne izkušnje, motivacija za delo. "Drugo pa je, ko gre za regulirane poklice, kjer sta točno določena vrsta izobrazbe in znanje slovenščine, tam je več ovir za zaposlovanje," je dodala. Znanje slovenščine je sicer nujno tam, kjer gre za stike s strankami, bolniki.

Sicer pa delodajalci ob velikem pomanjkanju kadra po ukrajinskih beguncih povprašujejo ne le na zavodu, temveč tudi neposredno pri vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter ministrstvu za delo.

Možnost napotitve v tujino

Nekateri delodajalci se zanimajo tudi za možnosti napotitve morebitnih ukrajinskih delavcev na delo v tujino, je dejal Vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo Grega Malec.

Kot je navedel, bodo lahko ukrajinski državljani s statusom začasne zaščite, ki bodo izpolnjevali ključna elementa pravil koordinacije sistemov socialne varnosti, in sicer zakonito prebivališče in vključenost v sistem socialnega zavarovanja v Sloveniji na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi in dejansko realizirane zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, tudi napoteni v tujino.

Ni pa še jasno, ali jim bodo države članice EU, denimo Avstrija, priznavale odločbo o začasni zaščiti, izdano v drugi državi članici oz. kako si bodo ti delavci uredili zakonito prebivanje za namen opravljanja dela v drugih državah članicah, je izpostavil.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.