Ker premija dopolnilnega zavarovanja ni dovolj visoka, bo ZZZS posloval s hudim primanjkljajem

Skupščina ZZZS se je na današnji seji seznanila s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od leta 2023 do 2025. Samo zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bodo državljani s prihodnjim letom plačevali zdravstveni blagajni, na ZZZS za leto 2024 napovedujejo primanjkljaj v višini 140 milijonov evrov.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč ugotavljajo, da je trenutna višina premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga nudijo tri zavarovalnice, podcenjena. "Ocenjujemo, da je trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna. Predvidevamo, da bi se morala povečati vsaj za 10 evrov," je medijem po seji skupščine povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.

Kot je znano, je spomladi Zavarovalnica Generali napovedala dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dobrih 10 evrov, dvige pa sta napovedovali tudi zavarovalnici Vzajemna in Triglav. Zavarovalnice so napovedi dvigov utemeljevale s porastom stroškov zdravstvenih storitev. Vlada je odgovorila z omejitvijo premij na 35,67 evra in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, kar bo v veljavo stopilo s 1. januarjem prihodnje leto.

Na vprašanje, ali bo torej ZZZS predlagal povišanje višine novega obveznega prispevka, je Mlakar odgovorila, da bo morala o tem odločiti zdravstvena politika. Kandidatka za zdravstveno ministrico Valentina Prevolnik Rupel je na torkovi predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo dejala, da najbolj sistemski pristop vidi v prelitju novega obveznega prispevka v prispevno stopnjo in nato zvišanje prispevne stopnje.

Na ZZZS so sicer v zadnjih petih letih beležili rast odhodkov za več kot 1,5 milijarde evrov. Ključni razlogi za to so vladni ukrepi, med njimi dogovorjene višje plače, boljše vrednotenje zdravstvenih storitev, širitev programov in drugi ukrepi, je naštela Mlakar.

Razkorak med odhodki in prihodki so za naslednja leta napovedovali že od leta 2021 - vse od tedaj so morali razliko uravnoteževati s transferji iz državnega proračuna. Tudi v naslednjih letih po njenih besedah brez transferjev iz državnega proračuna ne bo šlo. A želijo si, da bi država prevzem dodatnih finančnih obveznosti zagotovila s trajno rešitvijo, ne preko vsakoletnih pogajanj.

Za prihodnje leto so namreč ocenili, da bi iz državnega proračuna potrebovali skoraj 420 milijonov evrov sredstev iz proračuna - za transfer so se že uspeli dogovoriti. Finančni načrt bodo po napovedih generalne direktorice Mlakar za prihodnje leto pripravili, ko bodo sprejeti vsi potrebni zakoni.

Skupščina je sicer na današnji seji med drugim sprejela tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta ZZZS in ga posredovala v medresorsko usklajevanje. Spremembe statuta vsebujejo uskladitev s spremenjenim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakonom o dolgotrajni oskrbi ter druge nujne uskladitve z zakonodajo.

Skupščina je sprejela tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o razvrščanju zdravil na listo pa tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o razvrščanju živil za posebne zdravstvene namene na listo. Člani skupščine so se seznanili tudi s poročilom o aktivnostih uvedbe dolgotrajne oskrbe od prejšnje seje.

Prevolnik Rupel je sicer na torkovi predstavitvi pojasnila, da je ZZZS na ministrstvo za zdravje posredoval predlog splošnega dogovora v zdravstvu za prihodnje leto, ki ga trenutno pregledujejo. Če je zavod vanj vključil smernice zdravstvene politike ministrstva, ga bodo sprejeli, sicer pa bodo, kot določa zakonodaja, sprejeli posebno uredbo, je napovedala. Mlakar je danes pojasnila, da so na ZZZS pri pripravi predloga upoštevali tiste vsebine smernic, ki sodijo v splošni dogovor. "Predvidevamo, da vse tisto, kar so pričakovali, je tudi v predlogu splošnega dogovora, ki je zdaj seveda v postopku usklajevanja s partnerji," je povedala generalna direktorica.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol