Slovenski kraj, v katerega bi lahko po navdih prišel tudi sam David Beckham

Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo, posebno mesto v naši zgodovini pa ima tudi čebelarstvo. Ravno na pobudo naše države je organizacija združenih narodov 20. maj, ki je rojstni dan prvega čebelarskega učitelja, Slovenca Antona Janše, razglasila za svetovni dan čebel. Kot je opaziti, pa se v zadnjih letih čebelarstva lotevajo številni slavni in bogati, nekateri med njimi, tako kot angleški nogometaš David Beckham, proizvajajo tudi lasten domači med.

Gorenjska - dom čebelarstva

Slovenci imamo čebelarstvo tako zelo radi, da smo mu postavili celo muzej. Ta se nahaja v Radovljici, pravzaprav v bližini rojstnega kraja Antona Janše (1734–1773), ki je prihajal iz gorenjske vasi Breznice. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, imenovala ga je sama avstrijska cesarica Marija Terezija (takrat je vladala tudi slovenskim deželam), njegovi knjigi o čebelarstvu pa še danes veljata za klasični deli o čebelarstvu.

V državi, kjer je pet čebelarjev na tisoč prebivalcev, je muzej več kot vreden ogleda, se strinjajo številni tuji turisti.

Prvi del muzeja je zgodovinsko-tehnične narave in predstavlja zgodovino čebelarstva, ki je bilo v 18. in 19. stoletju tudi ena glavnih kmetijskih dejavnosti pri nas. V tem razdelku poleg prvega slovenskega čebelarja Janše odkrijemo še eno pomembno osebnost, povezano z našo čebelarsko zgodovino. Gre za mariborskega zdravnika in prav tako čebelarja Filipa Terča iz 19. stoletja, ki je prvi s čebeljim strupom zdravil revmo. Danes to obliko zdravljenja poznamo kot apiterapijo, na različne apiterapevtske zdravstvene posege pa k nam prihajajo ljudje z vsega sveta.

Čebelarstvo kot umetnost: panji in panjske končnice

Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala tudi nastanek posebnih hišic za čebele, imenovanih čebelnjaki, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Enako velja za panjske končnice - unikatne poslikave na lesenih ploščah panjev. Te so običajno poslikali slikarji samouki, prikazujejo pa lokalne legende, nabožne motive in folkloro iz vsakdanjega življenja slovenskega kmeta.

Na panjskih končnicah, razstavljenih v radovljiškem muzeju, lahko vidimo številne satirične podobe: denimo ženo, ki pride v gostilno po moža in ga vleče stran od kvartopirske druščine ali pa zvite lisice, ki brijejo lovca. Ta res obsežna zbirka, ki se nahaja v osrednjem delu prostora, vključuje tudi najstarejšo znano panjsko ploščo v Sloveniji iz leta 1758 z imenom Božjepotna Marija. Na njej je na povsem beli podlagi v osrednjem delu upodobljen lik Marije z otrokom, obdan s svetniškim sijem.

Tu je treba še dodati, da za čebelarje poslikave niso pomenile in še danes ne pomenijo le okrasja, temveč tudi sredstvo za identifikacijo panjev. Panjska poslikava je edinstvena značilnost slovenskega čebelarstva in tudi izjemna dediščina slovenske ljudske umetnosti, zato je ta del muzeja vreden ogleda tudi kot samostojna razstava.  

V muzeju so prikazane tudi številne obrti, ki so se razvile ob čebelarstvu, na primer svečarstvo in lectarstvo (izdelovanje medenih kruhkov).

Slavna kranjska čebela

Apis mellifera carnica oziroma kranjska čebela, znana tudi pod imenom kranjska sivka, je slovenska avtohtona in zaščitena vrsta čebel. Je druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu, zaradi svojih bioloških posebnosti pa je prava zvezda med čebelami. In prav njej je posvečen tretji del muzejske razstave.

Kranjska sivka ima pri Slovencih posebno mesto, pri nas pa je dovoljeno čebelarjenje izključno z njo.

Tisti, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, pravijo, da odličnost te čebele leži v njeni izjemni mirnosti, krotkosti, prilagodljivosti, dobrih donosih na pašah, odpornosti proti boleznim, majhni porabi hrane čez zimo, izjemni sposobnosti obrambe pred škodljivci in izvrstnem občutku za smer.

Ljudje smo odvisni od čebel

Čebele nam ne prinašajo le odličnih čebeljih pridelkov (medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka itd.), temveč je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin, ki zagotavlja eno tretjino naše hrane. Poleg hrane čebelje opraševanje rastlin omogoča ohranjanje rastlinske pestrosti in vpliva na ekosisteme tako, da imamo ljudje dovolj kisika, goriva, čisto vodo in ustrezno podnebje.

Zato upamo, da zvezdniki čebel ne bodo le izkoriščali za njihov pridelek, ampak bodo znali tudi ustrezno poskrbeti za njihovo dobrobit. Obisk slovenskega čebelarskega muzeja, kjer je v ospredje postavljena tudi čebela, bi bil za vsakega od novodobnih slavnih čebelarjev vsekakor zelo koristen, v njem pa bi se marsikaj novega tudi naučili.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord