Kaj se dogaja na samopostrežnih blagajnah? Prihajajo spremembe, kupci bodo vse pogosteje naleteli na tole (in tega niso pričakovali)

Samopostrežne blagajne so kupcem obljubljale predvsem hitrejši nakup, toda njihova bliskovita širitev je trgovce postavila pred izziv, zaradi katerega zdaj spreminjajo pravila igre.

Samopostrežne blagajne so v samo nekaj letih postale običajen del nakupovanja. Najdemo jih v supermarketih, diskontih in drogerijah, vse pogosteje pa tudi v trgovinah z gradbenim materialom in modnih trgovinah. Toda njihovo hitro širjenje trgovcem ne prinaša samo prednosti. Odpira tudi vprašanje varnosti in morebitnih večjih izgub zaradi tatvin ter napak pri skeniranju izdelkov.

Večina trgovskih družb konkretnih podatkov o izgubah ne razkriva, nekatere pa priznavajo, da samopostrežni sistemi zahtevajo dodatne varnostne ukrepe. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da so izgube pri takšnih blagajnah praviloma večje kot pri klasičnih blagajnah, kjer postopek vodi zaposleni, poroča portal Večernji list.

Kako hitro se spreminjajo nakupovalne navade, dobro kaže Nemčija. Po podatkih nemškega inštituta za raziskovanje trgovine EHI je bilo leta 2025 v državi približno 38.650 samopostrežnih blagajn. To pomeni, da je bila približno vsaka osemnajsta blagajna v maloprodaji samopostrežna. Le dve leti prej jih je bilo okoli 16.000 v približno 4270 trgovinah. Njihovo število se je torej v zelo kratkem obdobju več kot podvojilo.

Mlajši jih uporabljajo predvsem zaradi hitrosti

Raziskave kažejo, da samopostrežne blagajne uporablja skoraj dve tretjini potrošnikov. Najbolj priljubljene so med mlajšimi od 39 let, ki kot glavni prednosti izpostavljajo hitrost in preprostost nakupovanja. Starejši kupci so nekoliko bolj zadržani. Med razlogi so pomanjkanje osebnega stika z zaposlenimi ter strah pred tehničnimi težavami med skeniranjem ali plačevanjem.

Hkrati ostajajo tatvine ena večjih težav trgovcev. V Nemčiji so leta 2025 evidentirali 357.651 primerov tatvin v trgovinah, kar je bilo 5,7 odstotka manj kot v predhodnem obdobju. V trgovskem sektorju pa opozarjajo, da uradni podatki vključujejo samo prijavljene primere, zato naj bi bilo dejansko število precej večje. V ospredje zato prihaja vprašanje, ali imajo pri tem posebno vlogo prav samopostrežne blagajne.

Trgovske verige o izgubah nerade govorijo

Velike trgovske družbe so pri neposrednem povezovanju tatvin s samopostrežnimi blagajnami previdne. Aldi Süd denimo ne komentira svojih notranjih varnostnih postopkov, Aldi Nord pa poudarja, da samopostrežne blagajne uporablja le v omejenem številu poslovalnic. Tudi Rossmann podatke o tatvinah in varnostnih ukrepih obravnava kot poslovno občutljive informacije. Drugače odgovarjajo pri Reweju, kjer pravijo, da samopostrežne blagajne nimajo pomembnega vpliva na stopnjo tatvin. Družba uporablja več ravni zaščite: zaposlene, ki nadzorujejo območje blagajn, tehnične varnostne rešitve, videonadzor in izhodne pregrade, ki se odprejo šele po skeniranju računa. Lidl povezave med tatvinami in samopostrežnimi blagajnami ni želel komentirati, potrdili pa so uporabo standardnih varnostnih postopkov in prijavljanje zaznanih tatvin.

Kaufland stavi tudi na umetno inteligenco

Bolj odkrito o izzivih govori Kaufland, ki namerava samopostrežne blagajne razširiti na vse svoje poslovalnice v Nemčiji. Ob tem uporablja večstopenjski varnostni sistem. Med ukrepi so kontrolne tehtnice, naključna preverjanja, izhodne pregrade in stalna prisotnost zaposlenih na območju blagajn. Vse pomembnejšo vlogo dobiva tudi umetna inteligenca. Ta analizira vzorce preteklih sumljivih transakcij in pomaga prepoznati nakupe, pri katerih bi bilo smiselno dodatno preverjanje. Po navedbah podjetja takšen sistem omogoča natančnejše usmerjanje nadzora, zato je manj nepotrebnih preverjanj, običajni nakupi pa lahko potekajo hitreje.

Podobne izkušnje imajo v drogerijski verigi dm. Opažajo namreč, da se na samopostrežnih blagajnah pojavljajo drugačni vzorci tatvin kot na klasičnih. Posebej zanimivi naj bi bili manjši izdelki z višjo vrednostjo, saj jih je lažje prikriti ali namenoma izpustiti pri skeniranju. Zato uporabljajo kombinacijo videonadzora, zaščitnih sistemov na izdelkih in usposobljenega osebja. Preizkušajo tudi uporabo dodatnih kamer.

Med novejšimi varnostnimi ukrepi so tako imenovani ponovni pregledi oziroma »rescani«. Sistem lahko med nakupom začasno prekine postopek, zaposleni pa mora preveriti oziroma ponovno skenirati določene izdelke. Šele po uspešnem preverjanju lahko kupec nadaljuje nakup in plačilo. Takšen nadzor se lahko sproži v različnih fazah nakupa. Za trgovce je to dodaten varnostni mehanizem, za kupca pa pomeni možnost, da se bo sicer hiter samopostrežni nakup nepričakovano podaljšal. Prav tu nastane paradoks: več nadzora povečuje varnost, hkrati pa zmanjšuje eno največjih prednosti samopostrežnih blagajn – hitrost.

Izgube so lahko občutno višje

Ocene inštituta EHI kažejo, zakaj trgovci temu vprašanju namenjajo toliko pozornosti. Izgube na samopostrežnih blagajnah naj bi bile od 15 do 30 odstotkov višje kot na klasičnih blagajnah. V nekaterih primerih naj bi bili ugotovljeni celo do 39 odstotkov višji inventurni primanjkljaji.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da iz teh podatkov ni mogoče preprosto sklepati, da širjenje samopostrežnih blagajn neposredno povzroča rast tatvin. Na inventurne razlike namreč vpliva več dejavnikov, neposredno vzročno povezavo pa je težko natančno dokazati. Kljub pomislekom se trgovci samopostrežnim blagajnam ne nameravajo odpovedati. Nasprotno – številni jih še naprej širijo.

Preberite še:

Razlog je predvsem ekonomika poslovanja. Samopostrežne blagajne lahko zmanjšajo obremenitev zaposlenih pri klasičnih blagajnah in omogočijo, da trgovci več osebja usmerijo na prodajno površino. Toda razvoj kaže, da bo prihodnost samopostrežnega nakupovanja precej bolj nadzorovana, kot so si kupci morda predstavljali. Tehtnice, kamere, naključna ponovna skeniranja, izhodne pregrade in umetna inteligenca tako vse bolj postajajo druga, manj vidna stran nakupa brez blagajnika.

Povzeto po: Večernji list