Čeprav ne gre za to, da bi bil tak scenarij verjeten ali neizogiben, je vseeno koristno razumeti, kakšne posledice bi lahko imel jedrski napad in kako si jih predstavljajo strokovnjaki.
Raziskovalna novinarka in finalistka izbora za podelitev Pulitzerjeve nagrade Annie Jacobsen je razkrila, kako bi lahko izgledale prve minute po jedrskem napadu, pri čemer je poudarila, da bi bil prizor “popolnoma zastrašujoč.” Jacobsenova je namreč leta 2024 izdala knjigo Jedrska vojna: scenarij, ki jo trenutno v filmski scenarij prireja Denis Villeneuve. Čeprav gre za fikcijo, temelji na resničnih podatkih in dokumentih ameriškega ministrstva za obrambo.
V pogovoru s Stevenom Bartlettom v podkastu The Diary of a CEO je pojasnila, kaj bi se dejansko zgodilo, če bi Velika Britanija ali ZDA doživele jedrski napad. Na vprašanje, kaj bi videl nekdo, ki bi prisostvoval prvim minutam o eksploziji, je odgovorila z izjemno nazornim opisom.
Po njenih besedah bi ena megatonska termonuklearna bomba, ki bi zadela Pentagon, povzročila katastrofalne posledice. Začetni blisk bi dosegel temperaturo okoli 180 milijonov stopinj in v trenutku zažgal vse v radiju približno 14 kilometrov. Temu bi sledil silovit udarni val, ki bi poravnal teren in rušil stavbe, hkrati pa bi se požari širili in združevali v še večje ognjene fronte. Ljudje bi umirali zaradi sevanja v minutah, urah, dneh in tednih po napadu, če bi sploh preživeli začetni udar.
Požari bi se združevali v tako imenovane “mega požare”, ki bi lahko zajeli območja velikosti več sto kvadratnih kilometrov. Po njenem opisu bi bilo vse, kar bi opazovalec videl, pravzaprav pokrajina, ki se spreminja v eno samo ogromno ognjeno območje. Požari bi nato sprožili nastanek gostega dima, ki bi se razširil po ozračju in v nekaj dneh povzročil smrt milijard ljudi po vsem svetu. Sledil bi scenarij tako imenovane jedrske zime, ki bi prinesla drastično ohladitev planeta.
Preberite še:
- VIDEO: Strašljiva simulacija, kako bi bila zgolj z eno potezo v nekaj urah "zradirana" Evropa s Slovenijo vred
- Najbolj črn scenarij možen: padla je jedrska bomba, kaj to pomeni za Slovenijo?
Jacobsenova se pri tem sklicuje na profesorja Briana Toona, vodilnega strokovnjaka za podnebje in atmosferske znanosti, ki ocenjuje, da bi imeli možnosti za preživetje le prebivalci dveh držav – Nove Zelandije in Avstralije, predvsem zato, ker bi tam še lahko ohranili kmetijstvo. Kot pojasnjuje, bi bil velik del sveta, zlasti območja v zmernih geografskih širinah, prekrit z ledenimi plastmi. Regije, kot sta ameriška Iowa ali Ukrajina, bi bile lahko desetletje pod snegom. Kmetijstvo bi propadlo, s tem pa tudi osnovni pogoji za preživetje ljudi. Poleg tega bi zaradi uničenja ozonske plasti sončno sevanje postalo nevarno, zato bi bili ljudje prisiljeni živeti pod zemljo.
Čeprav gre za skrajni in hipotetičen scenarij, takšne analize ponujajo vpogled v razsežnost posledic, ki bi jih imel jedrski konflikt na življenje na Zemlji.
