Nezakonita trgovina, dezinformacije in manipulativni algoritmi: lahko internet spremenimo v varen prostor?

Digitalne storitve so postale nepogrešljiv del vsakodnevnega življenja, izboljšujejo produktivnost in olajšujejo komunikacijo, je prepričana ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Kljub mnogim prednostim, ki jih prinaša digitalna preobrazba, pa z njo prihajajo tudi številnimi izzivi, kot so nezakonita trgovina, dezinformacije in manipulativni algoritmi, je povedala na posvetu.

Cilj: zaupanja vreden internet 

Prepričana je, da akt o digitalnih storitvah prinaša orodje za bolj učinkovito obvladovanje spletnih vsebin, da bi bil internet varen za vse uporabnike. "Ta zakonodaja je ključna in jo moramo zapisati na tak način, da jo lahko izvajamo. Cilj je zaupanja vreden internet in predvidljivo okolje. Družbena odgovornost mora ležati na nas vseh, da bomo dosegli skupni cilj," je poudarila Stojmenova Duh.

Digitalna preobrazba je koristna za družbo in gospodarstvo, vendar hkrati prinaša vprašanja o varnosti uporabnikov spletnih platform, je poudaril tudi vodja za vladne zadeve in javno politiko pri Googlu Igor Zgrabljić. Akt o digitalnih storitvah, ki problematiko naslavlja, je zato označil za drzno potezo Evropske komisije, ki pa podjetja ni presenetila.

"EU je v preteklosti že izdala predpise, ki jih na splošno podpiramo, saj menimo, da so ključni za vzpostavitev zaupanja evropskih uporabnikov," se je strinjal vodja javne politike Srednje in Vzhodne Evrope pri podjetju Meta Patrik Tovaryš. Pri tem je poudaril, da Meta sicer posluje z oglasi, vendar ima tudi svoje programe za preverjanje dejstev in blokira nekatere oglaševalce, ki nenehno kršijo kodeks ravnanja.

Kjer trčita družbeni interes in kapitalizem

V to je podvomil Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, ki je poudaril, da so uporabniki socialnih platform del gospodarstva pozornosti, kjer trčita družbeni interes in kapitalizem. Posvaril je, da se družba za razpravo o teh temah ne bi smela zanašati izključno na socialne platforme, ki se financirajo z denarjem oglaševalcev.

Slovensko gospodarstvo sicer nima velikih internetnih platform, ki bi bile pomembne na nacionalni ali mednarodni ravni, je poudarila direktorica Digital Innovation Hub Slovenia Katja Mohar Bastar. Za več kot 90 odstotkov slovenskih podjetij spletne platforme predstavljajo orodje za komuniciranje in oglaševanje. Zagotovo je treba ustvarjati okolje, kjer bo gospodarstvo poznalo regulacijo, se je strinjala.