Na prvi pogled preprosta arheološka najdba je na glavo postavila vse, kar so zgodovinarji mislili, da vedo o enem največjih zakladov človeštva.
Na polju blizu vasi Lynsted v angleški grofiji Kent je iskalec kovin Stephen Newbury odkril majhen, a izjemno pomemben predmet. Gre za matrico oziroma žig, ki naj bi ga v poznem šestem ali zgodnjem sedmem stoletju uporabljali za vtiskovanje okrasnih motivov v tanke kovinske ploščice. Takšne ploščice so nato krasile razkošne čelade, zelo podobne sloviti čeladi iz Sutton Hooja.
Prav zato je odkritje povzročilo veliko vznemirjenje med arheologi. Čelada iz Sutton Hooja, odkrita leta 1939 v ladijskem grobu v Suffolku, velja za eno najbolj ikoničnih najdb zgodnjesrednjeveške Evrope. Zaradi izjemnega pomena jo pogosto imenujejo kar britanski Tutankamon.
Desetletja so strokovnjaki verjeli, da je bila znamenita železna čelada z granatnimi vložki in reliefnimi okrasnimi ploščami najverjetneje izdelana na Švedskem, nato pa pokopana z anglosaksonskim vladarjem pred približno 1400 leti. To razlago so podpirale sorodne čelade in orodja, odkrita v Skandinaviji.
Toda nova najdba iz Kenta to prepričanje postavlja pod vprašaj. "Prvič zares ni več razloga, da bi trdili, da čelada iz Sutton Hooja ni mogla biti izdelana na Britanskem otočju," je poudaril dr. Andrew Richardson, uradnik za povezavo z najditelji pri svetu grofije Kent. Po njegovih besedah je povsem jasno, da je bil odkriti žig namenjen izdelavi folij oziroma okrasnih kovinskih ploščic za čelado zelo podobnega tipa in obdobja, kot je znamenita najdba iz Sutton Hooja.
Čelada iz Sutton Hooja izvira iz zgodnjega sedmega stoletja in naj bi pripadala Raedwaldu, kralju Vzhodnih Anglov. Poleg zaščitne funkcije na bojišču je imela najverjetneje tudi močan simbolni pomen. Posebno pomemben je motiv na novo odkritem žigu. Prikazuje golo figuro, morda v teku ali plesu, z rogatim naglavnim okrasjem, na katerem sta dve ptičji glavi. Figura v eni roki drži dve kopji, v drugi pa meč.
Motiv izhaja iz poganskega izročila in ga raziskovalci povezujejo z Wodnom, staroangleškim imenom za nordijskega boga Odina. Prav ta simbolika bi lahko pojasnila, zakaj je imela čelada tako pomembno vlogo ne le kot bojna oprema, temveč tudi kot obredni predmet. "Ko si jo nadel, si postal Wodnov avatar," je pomen čelade slikovito opisal dr. Richardson.
Zgodba je še bolj zanimiva, ker je bil Raedwald po zgodovinskih zapisih prvi vzhodnoanglijski kralj, ki je sprejel krščanstvo. Vendar je zgodovinar Beda Častitljivi zapisal, da je hkrati ohranjal oltarje tako Kristusu kot poganskim bogovom. Čelada, okrašena s poganskimi motivi, bi se zato popolnoma ujemala z obdobjem verskega prehoda in dvojnosti.
Novo odkritje je pomembno tudi zaradi kraja najdbe. Lynsted leži le nekaj kilometrov od Favershama, enega najpomembnejših zgodnjesrednjeveških središč kovinarske obrti v Angliji. Tam so izdelovali razkošne broške z granatnimi vložki, okovje za orožje ter dragocene zlate in srebrne predmete. Po Richardsonovih besedah je Faversham imel vse potrebno tehnično znanje za izdelavo predmetov, kakršna je čelada iz Sutton Hooja. Zdaj pa imajo arheologi tudi konkreten kos opreme, ki je bil namenjen prav izdelavi takšnega okrasja.
Najdba je že uradno dobila status zaklada, saj jo je mrliški oglednik zaradi zgodovinskega pomena razglasil za izjemno pomemben predmet. Obstaja možnost, da jo bodo odkupili za razstavo v Beaney House of Art and Knowledge v Canterburyju. Če bodo nadaljnje raziskave potrdile domneve strokovnjakov, bi lahko majhen predmet iz kentskega polja spremenil razumevanje enega največjih britanskih arheoloških zakladov. Čelada iz Sutton Hooja morda ni bila tuji prestižni uvoz iz Skandinavije, temveč delo mojstrov z Britanskega otočja.
