Skrivnostno nočno kopanje je vodilo do naravnost presunljivega odkritja.
Včasih največjih arheoloških odkritij ne sprožijo znanstveniki, temveč povsem običajni ljudje. Nekaj sumljivih luči v temi, zvok strojev sredi noči in občutek, da se dogaja nekaj nenavadnega. Prav tako se je začela zgodba o enem najzanimivejših odkritij zadnjih mesecev v okolici Rima.
Sredi februarja so prebivalci kraja Castel di Guido, naselja na obrobju italijanske prestolnice, policijo opozorili na sumljive nočne aktivnosti. Neznanci so na območju izvajali izkope, za katere se je zdelo, da nimajo nobenega uradnega dovoljenja. Ko so na kraj prispeli pripadniki posebne enote karabinjerjev za zaščito kulturne dediščine, so ugotovili, da so roparji z bagrom prodrli do podzemne votline, ki je bila sicer zaščitena z ograjo.
Kar se je sprva zdelo kot še en primer nezakonitega iskanja zakladov, se je nato hitro spremenilo v izjemno arheološko zgodbo. Strokovnjaki so nemudoma začeli z zaščitnimi izkopavanji, da bi preprečili nadaljnje poškodbe najdišča. Pod površjem pa jih je čakalo presenečenje. Odkrili so ostanke velike in doslej neznane rimske vile iz časa rimskega cesarstva, okrašene z mozaiki in bogatimi dekoracijami.
"Zahvaljujoč prijavi prebivalcev in hitremu posredovanju je bilo mogoče identificirati del velike, doslej neznane vile iz obdobja rimskega cesarstva ter razkriti izjemno bogastvo dekorativnih elementov," je pojasnila arheologinja Alessia Contino iz posebnega rimskega konservatorskega urada.
Med nujnimi izkopavanji so raziskovalci odkrili vhodno dvorano vile. V njenem središču je stal impluvij, marmornat bazen, značilen za rimske hiše, namenjen zbiranju deževnice. Tla so krasili mozaiki z botaničnimi in geometrijskimi motivi, zadnja stena atrija pa je bila nekoč poslikana z živahnimi freskami. Do danes se je ohranil le spodnji del, prekrit z rdečim ometom. Posebno zanimivi so tudi prostori okoli osrednje dvorane. Kar tri od štirih sob še vedno krasijo lepo ohranjeni talni mozaiki z različnimi vzorci. Ena od sob ima vodotesna tla, kar nakazuje, da je bila morda namenjena kmetijskim dejavnostim ali predelavi pridelkov.
Med najdragocenejšimi najdbami je skoraj 80 centimetrov visok kip bradatega moškega. Arheologi domnevajo, da bi lahko upodabljal Silvana, rimskega boga gozdov in podeželja, ali pa Silena, mitološko božanstvo, povezano z vinom, vinogradništvom in veseljačenjem. Kip je oblečen v tuniko, čez ramo pa nosi košaro. Strokovnjaki menijo, da je v roki nekoč držal manjšo žival, ki pa se ni ohranila.
Razkošje vile nakazuje, da njeni lastniki niso bili običajni prebivalci. Arheologi ocenjujejo, da je bila zgrajena v prvi polovici prvega stoletja našega štetja, njeni prebivalci pa so bili najverjetneje pripadniki rimske aristokracije ali celo člani cesarske družine.
Najdišče leži na območju nekdanjega naselja Lorium, ki je bilo v antičnih časih eno najljubših zatočišč cesarja Marka Avrelija. Slavni filozof na prestolu je rimskemu imperiju vladal med letoma 161 in 180. Njegov predhodnik Antonin Pij je na tem območju prav tako preživljal veliko časa in si tam celo zgradil vilo. Njegova družina je bila z Loriumom povezana že desetletja pred njegovim rojstvom. Prav zato obstaja možnost, da so po teh prostorih nekoč hodili ljudje iz samega vrha rimskega imperija.
Raziskovalci domnevajo, da je bila vila zapuščena v tretjem stoletju, ko so cesarski prebivalci začeli postopoma zapuščati območje. Da bi natančneje določili njeno zgodovino, bodo zdaj podrobno analizirali vse predmete in ostanke, odkrite med izkopavanji. Zanimivo je, da to ni prva pomembna najdba v okolici Castel di Guida, ki je bila odkrita zaradi nezakonitih izkopov. Po besedah Alessie Contino novo odkritje predstavlja še en pomemben del sestavljanke bogate zgodovine območja okoli Rima.
