Dvajset metrov pod gladino znanega jezera so v sedimentu tisočletja ostali skriti sledovi svetlobna leta oddaljene preteklosti, ki so ponudili nekaj odgovorov, a hkrati odprli še precej več vprašanj.
Arheologi so pod gladino jezera Arendsee na severu Nemčije odkrili izjemno dobro ohranjene lesene ostanke, stare približno 10.500 let. Na nekaterih so še vedno vidne sledi obdelave, najdba pa bi lahko ponudila nov pogled na življenje ljudi v srednji Evropi več tisočletij pred prihodom prvih kmetovalcev.
Ostanki izvirajo iz mezolitika oziroma srednje kamene dobe, ko so ljudje živeli predvsem od lova, ribolova in nabiranja divje hrane. Kmetijstva še niso poznali, prav tako v srednji Evropi še ni bilo velikih stalnih naselbin, kakršna so se pojavila pozneje.
Raziskovalci deželnega urada za varstvo dediščine in arheologijo Saške-Anhalt jezero Arendsee pod vodo raziskujejo že več let. Njihovo delo je že prej prineslo zanimiva odkritja, med drugim kamenodobne pasti za ribe, srednjeveško tovorno plovilo in mlajši deblak. Najnovejše najdbe pa segajo bistveno globlje v preteklost.
Potapljači so v sedimentu približno 20 metrov pod današnjo gladino jezera našli več kosov obdelanega lesa. Na nekaterih so jasno vidne sledi namernih človeških posegov. Med najbolj zanimivimi je približno 1,6 metra visok lesen kol, na katerem so ostale sledi rezanja. Arheologi so našli tudi razcepljene lesene deske, dolge do približno 1,3 metra.
Vprašanje, čemu so bile namenjene
Prav ti predmeti odpirajo vprašanje, kaj so ljudje pred 10.500 leti počeli ob nekdanjem jezerskem bregu. Ena od možnosti je, da so leseni elementi pripadali zavetiščem ali drugim konstrukcijam, vendar raziskovalci za zdaj še ne morejo potrditi, čemu so bile namenjene. Ne vedo niti, ali so naleteli na ostanke koč, trajnejših stavb ali povsem drugačnih lesenih objektov.
Mezolitski predmeti danes ležijo v bližini nekdanje obale. Prav z vodo prepojeno okolje jih je zaščitilo pred propadanjem, ki bi jih na kopnem skoraj zagotovo že zdavnaj uničilo. To je za arheologe še posebej pomembno, saj je les iz tega obdobja na najdiščih srednje Evrope zelo redek. Večino znanja o mezolitskem življenju zato pridobivajo iz trpežnejših ostankov, predvsem kamnitega orodja in živalskih kosti.
Obdelan les pripoveduje drugačno zgodbo. Kaže, da so se ljudje ukvarjali z zahtevnejšo obdelavo lesa, hkrati pa odpira možnost, da so ob nekdanjem jezerskem bregu ustvarjali urejene oziroma grajene prostore. Raziskovalci zdaj poskušajo ugotoviti, kako veliko je bilo najdišče in kdaj natančno so bili leseni elementi postavljeni na svoje mesto. Po prvem odkritju spomladi letos so odvzeli dodatne vzorce in zbrali nove posamezne najdbe.
3000 let pred prihodom prvih kmetovalcev
V drugi raziskovalni akciji so uporabili tudi daljinsko vodeno podvodno vozilo ROV. V sodelovanju z inštitutom Fraunhofer IOSB-AST iz Ilmenaua so izdelali visokoločljivostne sonarske posnetke nekdanje jezerske obale. Z njimi lahko rekonstruirajo njeno obliko in natančneje določijo položaj posameznih najdb, kar bo pomagalo pri izbiri območij za prihodnja podvodna izkopavanja.
Starost lesa daje odkritju še dodatno težo. Ljudje so ga obdelovali približno 3000 let pred prihodom prvih kmetovalcev v osrednjo Nemčijo. Kmetijske skupnosti so na to območje prišle okoli 5500 let pred našim štetjem in s seboj prinesle drugačen način življenja ter gradnjo stalnih objektov, med drugim značilnih dolgih hiš.
Arheologi so začetek intenzivnejšega spreminjanja naravnega okolja in nastajanja upravljane kulturne krajine tradicionalno povezovali prav s prihodom kmetovalcev. Najdbe iz Arendseeja pa odpirajo vprašanje, v kolikšni meri so svoje okolje spreminjale že precej starejše skupnosti lovcev, ribičev in nabiralcev. Za zdaj je pri sklepih potrebna previdnost. Arheologi še niso dokazali, da so leseni ostanki pripadali hišam ali stalnemu naselju. Nadaljnje raziskave bodo zato usmerjene predvsem v določanje natančne starosti, velikosti in razporeditve najdišča ter prvotnega namena konstrukcij.
