Identiteta skrivnostnega okostja, ki so ga pred več kot 150 leti odkrili v Westminstrski opatiji v Londonu, jim dolgo ni dala miru. Prvo teorijo so zdaj povsem ovrgli in razkrili nove ugotovitve.
Arheologi so posmrtne ostanke leta 1869 našli v čudovitem rimskem sarkofagu na območju opatije. Napis na njem je sprva nakazoval, da je v njem pokopan moški po imenu Valerius Amandinus, ki naj bi v Londonu živel nekje med letoma 300 in 400 našega štetja.
Križ je nakazal drugačno zgodbo
Toda latinski križ na pokrovu sarkofaga, datiran v 10. ali 11. stoletje, je nakazoval, da bi posmrtni ostanki lahko pripadali nekomu, ki je umrl več stoletij pozneje. Arheologi zdaj menijo, da je bil pokojnik najverjetneje eden od dveh srednjeveških opatov: Aelfwig ali Wulnoth. "Imamo dva verjetna kandidata za osebo, pokopano v sarkofagu," je dejal profesor Warwick Rodwell, arheološki svetovalec Westminstrske opatije.
Rodwell in njegova ekipa so opravili obsežne analize, da bi ugotovili identiteto pokojnika. Po njihovih ugotovitvah okostje pripada moškemu, ki je bil visok približno 175 centimetrov in je umrl v starosti od 35 do 49 let.
Aelfwig je bil opat Westminstrske opatije, tedaj benediktinskega samostana, in je umrl okoli leta 1020. Nasledil ga je Wulnoth, ki je umrl leta 1049 in je bil domnevno prav tako pokopan v opatiji. "Za nobenega od njiju ne poznamo datuma rojstva. Toda oba bi enako dobro ustrezala, če predpostavimo, da je bil opat ob imenovanju v zgodnjih dvajsetih letih, ob smrti pa star skoraj 50 let. Dejstvo, da je bil Aelfwig že menih v Westminstrski opatiji, bi lahko govorilo njemu v prid," je pojasnil profesor.
Sarkofag kot pomemben namig
Sarkofag so prvič našli že leta 1820, ko so delavci med zaključevanjem del na severni strani opatije po nesreči razbili njegov pokrov na šest kosov. Poškodbe so popravili leta 1869, ko so sarkofag uradno "odkrili".
Eden ključnih namigov, da bi okostje lahko pripadalo Aelfwigu ali Wulnothu, je tudi čast, ki so jo pokojniku izkazali s pokopom v "imenitnem sarkofagu". Po Rodwellovih besedah so njegovo leseno krsto položili v rimski kamniti sarkofag in tako tega ponovno uporabili. Pokrov so nato predelali in vanj vklesali velik latinski križ.
Raziskovalci so odkrili tudi pravokoten obris, ki so ga zarisovali beli ostanki apna – snovi, ki se tradicionalno uporablja pri pokopih. "Čeprav se od te strukture ni ohranilo nič drugega, je lahko šlo le za leseno krsto, ki je v sedmih stoletjih, kolikor je bil sarkofag zakopan na dvorišču zakristije, povsem strohnela," je dodal Rodwell.
Sarkofag je danes na ogled javnosti v galerijah kraljičinega diamantnega jubileja v Westminstrski opatiji.
