Arheologi so dolgih 10 let previdno kopali po zemlji, na koncu pa presrečni obelodanili, da so razvozlali eno največjih skrivnosti v zgodovini krščanstva.
Arheologi, ki že desetletje raziskujejo najdišče el-Araj na severu Izraela, so vse bolj prepričani, da so odkrili ostanke dolgo iskane Betsajde, svetopisemskega mesta, ki ga evangeliji povezujejo z Jezusom in nekaterimi njegovimi najbolj znanimi čudeži. Ekipo Bethsaida-Julias Excavation Project vodi dr. Steven Notley, akademski direktor izkopavanj. Raziskovalci so letos opravili že deseto sezono arheoloških del, med katerimi so iz zemlje prišle nove najdbe: od svetilk, kovancev in pripomočkov za ličenje do zidov iz rimskega obdobja.
Za Notleyja posamezen predmet sam po sebi še ni odločilen. Pomembna je celotna slika, ki se je izoblikovala skozi desetletje raziskovanja. "Upoštevati poskušamo kopičenje zbranih dokazov z vseh območij izkopavanj, ki skupaj ustvarjajo portret zgodovinskega profila starodavnega najdišča. Z vsako sezono ta slika postaja jasnejša," je zapisal ob predstavitvi najnovejših rezultatov.
Iz zemlje prihaja rimsko mesto
Deseta sezona izkopavanj je arheologom omogočila še boljši vpogled v življenje Betsajde-Julije v rimskem obdobju, vendar so naleteli tudi na ostanke iz drugih zgodovinskih obdobij. Med najdbami so zidovi iz rimskega časa, bazaltna terilnica oziroma kamen za mletje, kovanci in polovica dorskega kapitela, ki je po Notleyjevih besedah najverjetneje nekoč krasil javno stavbo.
Še globlje v preteklost kažejo znaki, da je na območju morda obstajala že helenistična naselbina, torej iz obdobja med letoma 323 in 31 pred našim štetjem. Za raziskovalce so posebej pomembni predmeti, ki pričajo o prebivalstvu mesta v času, ko je po krščanskem izročilu na območju deloval Jezus.
Našli so posodje iz krednega apnenca in svetilke iz Herodovega obdobja, kakršne so pred letom 70 našega štetja izdelovali v Jeruzalemu. Po razlagi raziskovalcev najdbe kažejo na prisotnost judovskega prebivalstva v mestu v prvem stoletju, torej prav v obdobju, ko je bila Betsajda preimenovana v Julijo oziroma Julias.
Najdbe spreminjajo tudi predstavo o Galileji
Predmeti ponujajo še en zanimiv pogled na življenje v Galileji pred približno dva tisoč leti. Nasprotujejo predstavi, da je šlo zgolj za revno in gospodarsko zapostavljeno območje. Arheološko gradivo po interpretaciji raziskovalcev kaže, da so lahko kraji, ki jih evangeliji povezujejo z Jezusovim delovanjem, pod rimsko oblastjo gospodarsko živeli precej bolje, kot se je dolgo domnevalo.
Toda najpomembnejše vprašanje ostaja: ali je el-Araj res izgubljena Betsajda? Notley o tem skoraj nima več dvomov. "Vse, kar vzamemo iz zemlje, potrjuje in krepi to identifikacijo. Ničesar nismo našli, kar bi ji kakorkoli nasprotovalo," je povedal za Daily Mail. Sam Betsajdo opisuje kot "zadnje izgubljeno mesto evangelijev" in pravi, da ne vidi težave v predpostavki, da je Jezus tam preživel precej časa.
Mesto, povezano z znamenitimi svetopisemskimi pripovedmi
Betsajda ima v Novi zavezi posebno mesto. Evangelijska besedila jo povezujejo z Jezusovim delovanjem ob Galilejskem jezeru in z nekaterimi najbolj prepoznavnimi pripovedmi krščanske tradicije. Prav s tem območjem je povezana pripoved o nahranitvi večtisočglave množice s petimi hlebci kruha in dvema ribama, evangeliji pa Betsajdo omenjajo tudi v povezavi z ozdravitvijo slepega človeka. Prav tu naj bi tudi hodil po vodi. Zato vprašanje, kje je mesto dejansko stalo, arheologe in zgodovinarje zaposluje že dolgo.
Ekipa, ki raziskuje el-Araj, meni, da je deset sezon izkopavanj ponudilo odgovor. Njihov argument ne temelji na enem spektakularnem predmetu z napisom Betsajda, temveč na postopnem sestavljanju arheološke slike: geografskem položaju ob Galilejskem jezeru, rimskih strukturah, sledovih judovskega prebivalstva, predmetih iz prvega stoletja ter ostankih, ki kažejo na pomen in razvoj naselbine.
