Ko so arheologi v višavju naleteli na zob, si niso mogli niti misliti, da bo njihovo odkitje pomagalo na novo spisati zgodovino ene bolj občutljivih tem človeštva.
Arheologi in znanstveniki so v Boliviji prišli do odkritja, ki bi lahko korenito spremenilo razumevanje ene najbolj razširjenih nalezljivih bolezni v zgodovini človeštva. V enem samem zobu 700 let stare mumije so odkrili sled bakterije streptococcus pyogenes, znane tudi kot Strep A, ki je povzročiteljica škrlatinke.
Najdba je še posebej pomembna zato, ker dosedanje teorije trdijo, da naj bi to bakterijo v Ameriko prinesli evropski raziskovalci po kolonizaciji. Zdaj pa se je izkazalo, da je bila prisotna med domorodnimi prebivalci Južne Amerike že stoletja prej.
Raziskavo je vodil inštitut Eurac Research’s Institute for Mummy Studies, ki je analiziral lobanjo iz bolivijskega višavja. Suho in hladno podnebje tega območja omogoča izjemno dobro ohranitev starodavne DNK in človeških tkiv, zato je bilo mogoče iz mumificiranih ostankov pridobiti dragocene biološke podatke.
Znanstveniki so v zobu našli sledi več bakterij, med njimi tudi streptococcus pyogenes. Prav ta bakterija povzroča škrlatinko, bolezen, ki jo spremljajo visoka vročina, boleče grlo in značilen rdečkasto-rožnat izpuščaj, podoben brusnemu papirju. Najpogosteje prizadene otroke, mlajše od deset let, danes pa jo zdravimo z antibiotiki. Pred njihovim razmahom v 20. stoletju je bila škrlatinka eden glavnih vzrokov smrti otrok.
Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da je mladenič, kateremu je pripadal zob, živel med letoma 1283 in 1383, torej v obdobju pred prihodom Evropejcev v Ameriko. Gre za čas, ki ga andska arheologija pozna kot pozno vmesno obdobje, dolgo pred vzponom inkovskega imperija.
Bolivijski biokemik Guido Valverde, ki vodi raziskavo, je razkril, da so znanstveniki analizirali že več kot 300 vzorcev več kot stotih posameznikov. Med njimi so zobje, kosti, mehka tkiva, lasje, vsebina želodca in celo koproliti oziroma fosilizirani iztrebki. Cilj je iz preteklosti izvleči čim več informacij o življenju, zdravju in boleznih starodavnih civilizacij. Odkritje prihaja v času, ko svet znova spremlja širjenje nalezljivih bolezni in vse večjo zaskrbljenost zaradi novih virusov ter epidemij. Prav zato je razumevanje izvora starih bolezni še toliko pomembnejše.
Škrlatinka tudi danes ni povsem izginila. Britanski NHS opozarja, da se prvi simptomi pogosto začnejo kot gripa, torej z visoko temperaturo, bolečim grlom in otečenimi bezgavkami. Nato se v enem ali dveh dneh pojavi značilen izpuščaj, ki se širi po prsnem košu, trebuhu in rokah. Pri številnih bolnikih se pojavi tudi tako imenovani jagodni jezik, rdeč in otečen, prekrit z drobnimi izboklinami.
